Hrvaška vlada načrtuje, da bo več deset prometnih projektov – od širitev avtocest, železnic in pristanišč do letaliških naložb – predstavila kot naložbe v obrambno infrastrukturo z dvojno, vojaško-civilno rabo. Na ta način bi ti stroški lahko šteli v t. i. "fleksibilni del" obrambnega proračuna, ki zaveznikom Nata omogoča, da 1,5 odstotka BDP letno namenijo za infrastrukturo, pomembno za vojaško mobilnost.
V to kategorijo naj bi, kot poroča Večernji list, sodili tretji vozni pas v obe smeri na avtocesti med Zagrebom in Karlovcem, rekonstrukcija železniškega nadvoza od Držićeve avenije do Svetic v Zagrebu, širitev bazilike sv. Petra v Splitu, gradnja petih privezov za tovorne ladje v severnem pristanišču Split in širitev praškega pomola v pristanišču Reka.
Samo projekti na letališču Zadar, katerih gradnja naj bi se začela prihodnje leto ali leta 2027, presegajo vrednost 200 milijonov evrov.
Na avtocestah naj bi bili del tega izračuna rekonstrukcija viaduktov Mokro Polje in Jezerane na A1, viadukti Dobra 4, Lazi, Zalesina, Katušin, Soboli, Konj ter širitev in rekonstrukcija počivališč Spačva, Marsonija, Brodski Stupnik, Sesvete, Draganić, Brloška Dubrava, Jezerane, Mokro Polje, Nadin, Kozjak. Počivališča bodo razširjena tako, da bodo lahko sprejela velike kolone vojaških vozil in mehanizacije.
V ta izračun bi lahko vključili tudi načrtovani tretji prometni pas na zagrebški obvoznici, za kar so Hrvaške avtoceste že sprožile postopek predhodnega posvetovanja. Enako naj bi veljalo za tretji pas med Zagrebom in Karlovcem, za kar naj bi bilo predhodno posvetovanje sklicano do konca leta.
V okviru vojaške mobilnosti se obravnavajo tudi projekti v reških in splitskih pristaniščih. Praški pomol v pristanišču Reka pomeni gradnjo več kot 300 metrov nove obale med kontejnerskim terminalom Zagreb Deep Sea in Visinovim gatom, dela pa bi bila vredna okoli 140 milijonov evrov.
Celo naložba v gradnjo novega cestnega vhoda v Split, vključno z gradnjo predora Kozjak in morebitnim mostom od Kaštela do Splita, bi se lahko štela v okvir 1,5 odstotka BDP.
Obrambni minister Ivan Anušić je v Haagu izjavil, da bodo v "dvojne projekte" vključene tudi naložbe v širitev letališča Zadar in njegova povezava s pristaniščem Gaženica.
"V prihodnje bi lahko naložbe v dolgo načrtovan in postopni razvoj hitre železnice od pristanišča Reka do Madžarske predstavili tudi kot doseganje cilja, dogovorjenega na vrhu Nata v Haagu," je dejal Anušić.
Cilj Nata je, da vsaka zaveznica letno za obrambo nameni pet odstotkov BDP, pri čemer 3,5 odstotka predstavlja neposredne vojaške izdatke, 1,5 odstotka pa se lahko porabi za infrastrukturo z vojaško-civilno rabo.
Večernji list navaja vire iz Nata, EU in hrvaških ministrstev, da sta Nato in EU določila več kot 500 "vročih točk" za povečanje vojaške mobilnosti. Dva od štirih evropskih vojaških koridorjev potekata skozi Hrvaško – osrednje-južni in vzhodni – in prav na teh koridorjih Hrvaška predlaga več kot 50 projektov, ki bi se lahko šteli v 1,5 odstotka BDP.
Večina teh projektov bi bila sicer financirana iz nacionalnih ali evropskih sredstev, saj so bili načrtovani že prej in so uporabni tudi za civilni promet. Zdaj pa jih je mogoče predstaviti kot del izpolnjevanja novega Natovega cilja, saj ustrezajo merilom, predvsem temu, da se nahajajo na transevropskih koridorjih, pomembnih za vojaško mobilnost v primeru vojne.
Obramba kot širši pojem tudi pri nas
"Ta vlada verjame, da se varnost ne zagotavlja samo z nakupi orožja," je maja dejal slovenski premier Robert Golob ob predstavitvi obrambne in varnostne politike.
"Obramba je bistveno več kot samo vojska. Obramba so tudi številne investicije v večnamenske objekte v tako imenovano vojno rabo. V logistiko: od luke, cest, železnic, koridorjev, kot tudi izgradenj novih bolnišničnih zmogljivosti, kibernetske varnosti, in tako dalje," je še dodal.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je pojasnila, da je Nato v Sloveniji za pomembna označil dva koridorja: od Kopra do Madžarske in od Kopra do Hrvaške.
Določene so bile tako imenovane "hot spot" točke oziroma ovire na železnicah in cestah koridorjev, ki jih bo vlada ukinila. Del sredstev namenjenih za ukinjanje teh ovir bo po ministričinih besedah prikazan kot del stroškov za večjo odpornost države.
"Z investicijami v bolnišnično infrastrukutro izboljšamo odpornost na številne krize," je tedaj strnila ministrica za zdravstvo Valentina Prevolnik Rupel. Vlaganje v infrastrukturo za dvojno rabo bo po njenih besedah pomenilo boljšo odpornost v primeru vojaških konfliktov.
"Ministrstvo za obrambo zaseda drugo mesto na področju investicij v znanost," pa je povezavo med obrambo in znanostjo osvetlil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Poudaril je pomembnost kibernetske varnosti, kjer"ne gre za dvojno rabo, gre za direkten sistem, ki omogoča večjo varnost, ne le na področju obrambe, ampak na področju celotne civilne sfere."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.