Milijardni sporazumi in nova faza sodelovanja z ZDA

Pobuda Tri morja je forum 13 držav članic Evropske unije, ki so geografsko umeščene v srednji in vzhodni Evropi med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem, med njimi tudi Slovenije. Poljska in Hrvaška sta soustanoviteljici pobude, Slovaška pa ji bo predsedovala prihodnje leto. Strateške partnerice so Evropska komisija, ZDA, Nemčija, Turčija, Španija in Japonska.

Hrvaški premier Andrej Plenković je na skupni novinarski konferenci s poljskim in slovaškim predsednikom Karolom Nawrockim in Petrom Pellegrinijem po koncu vrha dejal, da so "določene turbulence" v javni komunikaciji med ZDA in Evropo prehodne. Izrazil je prepričanje, da bosta strani ohranili močno partnerstvo, in poudaril, da mora Evropa krepiti strateško avtonomijo, a hkrati ohraniti tesne odnose z ZDA.

Pellegrini je medtem dejal, da je logično, da ZDA ob vlaganjih v Evropo skrbi tudi za njeno varnost. Nawrocki pa je zavrnil dvome o ZDA kot zanesljivem partnerju, ki jih je v Financial Timesu izpostavil poljski premier Donald Tusk.

Vrha pobude so se udeležili premierji ali predsedniki večine držav, ki sodelujejo v pobudi, ter ameriški minister za energijo Chris Wright. Slovenijo je v Dubrovniku zastopal podpredsednik vlade in minister za finance Klemen Boštjančič, ki opravlja tekoče posle.

V okviru vrha, ki ga spremlja dvodnevni poslovni forum, so podpisali deset sporazumov, za katerimi stojijo ZDA. Wright je dejal, da so vredni milijarde in odpirajo novo dobo sodelovanja Washingtona s tem delom Evrope, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Sporazumi se med drugim nanašajo na sodelovanje pri uporabi jedrske energije v civilne namene in gradnjo plinovoda, ki bo Bosno in Hercegovino povezal s plinskim omrežjem na Hrvaškem, ter gradnjo podatkovnega centra za umetno inteligenco Pantheon v Topuskem, ki naj bi bil vreden več kot 50 milijard evrov.

Hrvaška in ZDA so podpisale tudi memorandum o energetski infrastrukturi in regionalni energetski varnosti, skupno izjavo o krepitvi sodelovanja pri civilni uporabi jedrske energije ter protokol o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.

Evropski investicijski sklad (EIF) in nacionalne razvojne institucije iz petih držav EU, vključno s Slovenijo, so v Dubrovniku medtem podpisali memorandum o soglasju za vzpostavitev novega sklada, namenjenega financiranju infrastrukturnih projektov v srednji in vzhodni Evropi. Ta naj bi omogočil najmanj dve milijardi evrov novih naložb.

Andrej Plenković in Borjana Krišto sta sporazum podpisala danes ob robu vrha pobude Tri morja v Dubrovniku. Ob podpisu sta bila navzoča tudi ameriški minister za energijo Chris Wright in ameriška veleposlanica na Hrvaškem Nicole McGraw. Wright je s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Antejem Šušnjarjem podpisal tudi skupno izjavo o podpori projektu, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Plinovod naj bi na Hrvaškem gradil Plinacro, v BiH pa ameriško podjetje AAFS Infrastructure and Energy.

Sporazum med drugim predvideva projektiranje, pripravo, izvedbo del, izdajo soglasij in dovoljenj ter inšpekcijski nadzor v skladu s predpisi obeh držav. Vsaka pogodbenica bo financirala in gradila svoj del plinovoda, vprašanja skupnih vlaganj pa bodo urejena s posebnim dogovorom med vlagatelji.

Zakon o južni plinski povezavi za gradnjo plinovoda, ki bo BiH povezal s plinskim omrežjem na Hrvaškem, je parlament Federacije BiH ob velikih pritiskih ZDA sprejel že januarja lani. Sredi aprila je po hitrem postopku sprejel še dopolnitve zakona, po katerih daje popoln nadzor nad projektiranjem, gradnjo in upravljanjem plinovoda na območju BiH novoustanovljenemu podjetju AAFS, na čelu katerega so vlagatelji blizu ameriškemu predsedniku Donald Trump.

Oblasti v BiH so podjetje AAFS za investitorja in upravljavca določile brez javnega razpisa, kar je v nasprotju z evropskimi pravili. Zakon so sprejele po hitrem postopku, brez razprave in posvetovanja z Evropsko komisijo, med drugim pa tudi ne določa jasnih pravil za dostop drugih uporabnikov do plinovoda, navaja mreža Radio Slobodna Evropa.

Energetska skupnost, ki je pravila energetskega trga EU razširila na države Zahodnega Balkana, zahteva liberalizirane trge, neodvisne operaterje sistemov in nediskriminatoren dostop tretjih strani do infrastrukture.

Evropska komisija je zaradi zakona izrazila zaskrbljenost, vodja delegacije EU v BiH Luigi Soreca pa je v pismu oblastem sredi meseca opozoril, da bi lahko ogrozil dostop BiH do evropskega energetskega trga ter približno milijardo evrov sredstev za infrastrukturne in energetske projekte v okviru načrta EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana.

47 nevladnih organizacij z Zahodnega Balkana in iz srednje Evrope je oblasti BiH medtem v ponedeljek pozvalo, naj zavrnejo ameriške pritiske glede plinskega povezovanja s Hrvaško.

Kot so navedle v skupni izjavi, se vlade Zahodnega Balkana soočajo s pritiski ZDA, naj razvijajo novo plinsko infrastrukturo, kar bo po njihovih ocenah znatno povečalo porabo plina v regiji, poglobilo odvisnost od uvoza in dodatno prispevalo k onesnaževanju.

BiH je danes v celoti odvisna od ruskega plina, ki ga pridobiva po plinovodu Turški tok in prek povezave s Srbijo na vzhodu države.

Južna plinska povezava bi s Hrvaško spojila območje Imotskega. V BiH bi medtem en del plinovoda vodil proti središču države, drugi pa proti Mostarju na jugu.

BiH poleg južne načrtuje tudi zahodno in severno plinsko povezavo s hrvaškim plinskim sistemom, s čimer bi država prenehala biti odvisna od ruskega plina.