Hrvaška vlada sprejela predlog o razglasitvi izključne gospodarske cone

Hrvaška vlada je danes sprejela predlog odločitve o razglasitvi hrvaške izključne gospodarske cone v Jadranskem morju. O predlogu vlade bo sabor razpravljal predvidoma v četrtek. Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je napovedal, da bosta Italija in Hrvaška razglasili svoji izključni gospodarski coni januarja 2021.

Hrvaški premier Andrej Plenković je tudi današnjo vladno sejo vodil iz izolacije, v kateri je že več kot dva tedna zaradi okužbe z novim koronavirusom. 

Povedal je, da bo razglasitev izključne gospodarske cone pomenila še dve novi pravici za Hrvaško, ki ju niso uveljavili z razglasitvijo ekološko-ribolovne cone (ERC). Pojasnil je, da gre za možnost gradnje umetnih otokov ter uporabe moči vetra, morja in morskih tokov v ERC, ki bo po razglasitvi izključne gospodarske cone postala tudi njen del, kar je v skladu s hrvaškimi zakoni in mednarodno zakonodajo.

Šef hrvaške diplomacije Grlić Radman je v obrazložitvi hrvaške odločitve na seji vlade povedal, da je o razglasitvi izključne gospodarske cone seznanil tudi zunanje ministre EU. Napovedal je, da bosta Hrvaška in Italija razglasili svoji izključni gospodarski coni v Jadranu januarja 2021 po trilateralnem srečanju Hrvaške, Italije in Slovenije.

Izključno gospodarsko cono na Jadranu namerava namreč razglasiti tudi Italija, s čimer je v soboto premierja Janšo po telefonu seznanil italijanski kolega.

Načrte o razglasitvi izključne gospodarske cone v Jadranu je vodja italijanske diplomacije Luigi Di Maio razkril 1. decembra med obiskom v Zagrebu in k podobni odločitvi pozval tudi Hrvaško. V Zagrebu so nato napovedali, da bodo hrvaško izključno gospodarsko cono razglasili do konca leta. 

Državna sekretarka na hrvaškem zunanjem ministrstvu Andreja Metelko Zgombić je pri tem ocenila, da Slovenija temu ne bo nasprotovala. Kot je dodala, Slovenija nima niti nobenih posebnih pravic, ko gre za zaščitno hrvaško ekološko-ribolovno cono.

O načrtih obeh sosednjih držav bodo v soboto v Benetkah na tristranskem srečanju govorili zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije, Anže Logar, Gordan Grlić Radman in Luigi Di Maio. Slovenski odziv je zaenkrat precej mlačen. 

Slovenija nima zadržkov?

Razglasitev izključne gospodarske cone v Jadranu sicer največjo prednost prinaša v kombinaciji z enako italijansko odločitvijo, ker bosta obe strani zaprli Jadran za ribiške flote tretjih držav, nečlanic EU, o dogajanju danes piše hrvaški časnik Večernji list. Poudarja, da se je Slovenija strinjala s hrvaškimi pojasnili.

"O izključni gospodarski coni se je Hrvaška pogovarjala z Italijani v Zagrebu konec novembra, pred tem pa so Sloveniji poslali sporočilo o namenu v duhu dobrososedskih odnosov in novega vzdušja med državama", navaja zagrebški časnik.

"Od takrat sta se Slovenija in Hrvaška pogovarjali tako na ravni ministrov kot tudi predsednikov obeh vlad, Andreja Plenkovića in Janeza Janše. Sloveniji so pojasnili, da se z uvajanjem izključne gospodarske cone nič ne spreminja, kar je Slovenija tudi sprejela," dodaja časnik.

"Prejšnji zadržki Slovenije so izhajali iz njene domneve, da ima nekatere pravice, sicer pa je celo arbitražna odločitev, ki je Hrvaška v nasprotju s Slovenijo ne priznava, jasno povedala, da Slovenija nima nobenih pravic južno od svoje meje teritorialnega morja. Arbitražna odločitev je celo predvidevala, da bi bil ves Jadran zaprt z izključno gospodarsko cono. Sicer pa niti v tem primeru to ne bo vplivalo na razmejitev", še poroča Večernji list.

Janša: Po dobri volji sta nas Hrvaška in Italija povabili k pogovorom

Namere Italije in Hrvaške so bile danes predmet razprave tudi v DZ, kjer je premier Janša je danes na poslansko vprašanje v DZ izjavil, da sta Italija in Hrvaška zaradi "dobre volje" povabili Slovenijo na pogovore glede njunih načrtov za razglasitev izključno ekonomskih con v Jadranskem morju. To povabilo je prišlo "ravno zaradi našega ugleda", je dejal.

Janša je s tem odgovarjal na poslansko vprašanje in kritiko koordinatorja Levice Luke Mesca, da se vlada slabo sooča z epidemijo covida-19 in da je "zavozil" tudi slovensko zunanjo politiko. Mesec je med drugim dejal, da "nas Hrvati in Italijani izigravajo, da bomo očitno lahko izgubili dostop na odprto morje".

Predsednik slovenske vlade je poudaril, da imata Italija in Hrvaška pravico do razglasitve izključno gospodarske cone v Jadranu. 

Spomnil je, da je Slovenija leta 2005 - v času prve Janševe vlade - tudi sama razglasila svojo zaščitno ekološko cono. To je bil odgovor na hrvaško enostransko razglasitev zaščitne ekološko-ribolovne cone. Janša je pokazal tudi zemljevid, po katerem naj bi slovenska cona segala v sedanje odprto morje vse nekje do zemljepisne širine Rovinja.

"Potem so prišli mojstri arbitraže. In arbitražna razsodba, v kateri piše, da Slovenija nima pravice do razglasitve ekonomske ali kakršnekoli cone v mednarodnih vodah. V kateri piše, da imamo junction, nimamo pa teritorialnega stika z mednarodnimi vodami," je dejal.

Mesca je tudi napadel, ker naj bi izjavil, da bo Slovenija s tem "izgubila teritorialni stik do mednarodnih voda". "Veliko neumnosti sem že slišal, ampak ta je ena največjih letos," je dejal premier.

Nakazal je, da naj bi bilo vse skupaj posledica tega, da so prejšnje vlade začele enostransko implementirati arbitražno razsodbo, predvsem pa, da so preklicale omenjeno razglasitev slovenske zaščitne cone.

"Kdo je preklical ta zakon? Kdo je spremenil pomorski zakonik na podlagi arbitražne razsodbe? Me zanima, kako bi bila Slovenija vključena v te korake, če bi še vedno imeli prejšnjo vlado," je Janša vrgel žogico prejšnjima vladama pod vodstvom Marjana Šarca in Mira Cerarja.

SD predlaga konferenco o Jadranu

Podobno kritični kot v levici, so ob nedejavnosti slovenske vlade in diplomacije tudi v SD in LMŠ. 

"Začudeni in razočarani smo nad neodzivnostjo slovenske oblasti. Vlada Janeza Janše kot na drugih področjih tudi na tem dela škodo slovenskim nacionalnim interesom," pravijo v LMŠ.

"Načrti Italije in Hrvaške za razglasitev izključne ekonomske cone v Jadranu potrjujejo, da je Slovenija s tega vidika država z neugodnim geografskim položajem, saj sama take cone ne more razglasiti. Socialni demokrati sicer pozdravljamo komunikacijo z obema državama, a ob tem pozivamo vlado, da v duhu konstruktivnega delovanja, ki ga narekuje tudi Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu UNCLOS predlaga mednarodno konferenco o Jadranu z vsemi vpletenimi državami. Cilj konference bi moralo biti močno mednarodno sodelovanje za optimalno zaščito morskega okolja in vzpostavitev pogojev za trajnostno uporabo morskega bogastva. Vsi jadranski narodi imamo skupen interes: skupne koristi od morja, ki pa so možne le, če je to morje živo, čisto in varno," pa pravijo v SD. 

V SAB menijo, da je "aktualna vlada bo dostop Slovenije do odprtega morja očitno zaigrala, najbolj zgovorno pa je, da je Slovenija iz dogovorov med Italijo in Hrvaško izključena": "In to ob predpostavki, da zunanji minister Anže Logar trdi, da je slovenska zunanja politika z menjavo vlade postala precej ambicioznejša. Verjetno je razloge za mlačnost in pasivnost slovenske diplomacije treba iskati tudi v luči, da sta predsednik vlade in njegova stranka večkrat nasprotovala odločitvi arbitražnega sodišča. Zdaj je uresničitev arbitražne razsodbe še toliko bolj nujna, vprašanje pa je, ali si Slovenija sploh še lahko izbori lastne strateške interese."

SNS: Slovenija bi morala odstopiti od arbitražne sodbe

Precej drugačnega mnenja pa so v SNS, kjer menijo, da bi morala tudi Slovenija odstopiti od arbitražne razsodbe, potem ko je to storila Hrvaška. 

"Slovenija mora ponovno odpreti vprašanje meja, ki kot meje slovenskih dežel (držav) nikoli niso bile odpravljene in danes v Istri in treh kvarnerskih otokih (Cres, Krk, Lošinj) pomenijo trenutno okupirano slovensko ozemlje. Vse dosedanje slovenske vlade niso niti razumele niti akceptirale, še manj pa upoštevale internacionalno pravna izhodišča, ki jih je postavil že Sporazum o arbitraži. V njem je točno določeno, kaj bi morala Slovenija storiti, saj so ga pripravili na osnovi Wilsonovih izhodišč iz leta 1918 Američani, vendar so (po mojem mnenju) podkupljeni slovenski pravniki in politiki zadevo pokvarili. Še enkrat, prvi korak je odstop Slovenije od arbitražne razsodbe v Haagu," pravi prvak stranke Zmago Jelinčič.

Pavliha: Hrvaška bi morala najprej uresničiti arbitražno razsodbo

Hrvaška bi se morala s Slovenijo v skladu z mednarodnim pravom najprej dogovoriti o načinu uresničitve arbitražne odločbe in šele potem širiti svoje suverene pravice na morju. Tako pa meni profesor mednarodnega pomorskega prava Marko Pavliha. Opozarja predvsem na to, da se bo slovenskim ribičem odvzela možnost, da lovijo v odprtem morju.

"Hrvaška izključna ekonomska cona - pa tudi italijanska - bo slovenskim ribičem odvzela možnost, da lovijo v odprtem morju, ker ga ne bo več," je opozoril profesor Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.

Poleg tega bi hrvaška izključna ekonomska cona lahko posegla tudi v območje slovenskega stika z odprtim morjem, je opozoril. "Zato bi morala naša država protestirati po diplomatski poti ali kako drugače doseči obnovitev pogajanj glede implementacije arbitražne odločbe, zdaj tudi v luči Hrvaške izključne ekonomske cone," je menil.

Manj težav ima po njegovem mnenju Slovenija z italijansko namero razglasitve izključne ekonomske cone, "ker najverjetneje ne posega v osimsko mejo, niti v razmejitev po odločbi arbitražnega sodišča med Slovenijo in Hrvaško". Spodobilo pa bi se, da bi Italija v skladu z dobrososedskimi odnosi "vendarle Slovenijo obvestila o takšni nameri", je dodal Pavliha.

Mednarodno pravo sicer načeloma ne preprečuje Italiji in Hrvaški, da razglasita svoji izključni ekonomski coni, pojasnjuje profesor in dodaja, da Evropska unija tiho podpira širitev ekonomskih con svojih članic, ker s tem širi svoj teritorij.

V skladu s konvencijo Združenih narodov o pravu morja iz leta 1982 (UNCLOS) imajo države možnost razglasitve izključne ekonomske cone do 200 navtičnih milj od obale. "Gre za pravice, da obalna država v tej coni razpolaga in gospodari z živimi in neživimi naravnimi bogastvi voda, na dnu in v podzemlju, torej zlasti lovi ribe in črpa nafto, lahko pa opravlja še druge dejavnosti, denimo izkorišča morsko energijo, postavlja umetne otoke, polaga cevi in kable, znanstveno raziskuje morje in varuje okolja," pojasnjuje profesor Pavliha.

Kjer takšna razširitev suverenih pravic obalne države trči ob iste pravice drugih držav, zlasti tistih, ki so druga ob drugi ali druga nasproti druge, pa konvencija narekuje dogovor držav, še opozarja.

"Čeravno ladje tujih držav v izključni ekonomski coni načeloma uživajo svobodo plovbe, je ta omejena s pravico obalne države, da za to območje sprejema predpise in jih izvaja," je opozoril Pavliha.

"Vsaj teoretično torej obstaja možnost, da bo država, ki ima izključno ekonomsko cono, v teh vodah zaustavila določeno ladjo, ki je npr. namenjena v Luko Koper, jo privedla v pristanišče, morda tudi pod pretvezo, da je kršila predpise. Prizadeta država bi sicer nato imela možnost tožbe pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ali pred Mednarodnim sodiščem za pravo morja v Hamburgu," je pojasnil profesor.

Spomnil je, da je arbitražna razsodba iz leta 2017 omenila, da ima Hrvaška možnost razglasitve izključne ekonomske cone. Slovenija te možnosti nima, medtem ko ima v območju stika z odprtim morjem zgolj komunikacijske svoboščine, ki jih ima sicer že tako ali tako po režimu, ki velja za izključne ekonomske cone - od svobode plovbe, preleta do polaganja podmorskih kablov in cevovodov.

Hrvaška za izvajanje svojih pravic v coni ne bo smela posegati v te svoboščine, vključno v območju stika in tam tudi ne izvajati jurisdickcije nad tujimi ladjami - ne slovenskimi ne ladjami tretjih držav. V primeru suma, da kršijo te svoboščine, pa bo Hrvaška v svoji izključni ekonomski coni lahko izvajala nadzor, razen v območju stika, kjer pa po razsodbi Hrvaška ne sme izvrševati nobenih ukrepov za zagotavljanje spoštovanja svojega prava proti ladjam, ki plujejo v Slovenijo ali iz nje, pojasnjuje Pavliha.

Slovenija bo v skladu z določili konvencije UNCLOS v hrvaški ali italijanski izključni ekonomski coni lahko kot "geografsko prikrajšana država" upravičena do izkoriščanja živih bogastev, vendar bi bili za to potrebni posebni dogovori, je opozoril Pavliha.

Pavliha je še opozoril, da se je v zadnjih letih praksa razglašanja izključnih ekonomskih con v Sredozemskem morju povečala. "Naj omenim Ciper, Sirijo, Libijo, Tunis, Malto, do neke mere tudi Francijo in Libanon. Še bolj so se razpasla posebna morska območja, ki so izvedena iz izključne ekonomske cone, a omogočajo nekoliko manj pravic, na primer ribolovna cona, ki jo je razglasila Španija, pa ekološka in ribolovna cona Hrvaške," je dejal profesor.

Spomnil je, da je tudi Slovenija sprejela zakon o ekološki coni in epikontinentalnem pasu. "Vendar ga je na podlagi arbitražne odločbe korektno razveljavila," je dodal.