Najboljšo ponudbo na natečaju za 50-letno koncesijo za gradnjo in upravljanje novega modernega kontejnerskega terminala na Reki je sprva dal konzorcij kitajskih družb Ningbo Džoušan Port Company Limited, Tjandžin Port Overseas Holding Limited in China Road and Bridge Corporation (CRBC), ki je zgradila tudi pelješki most.
Uprava Luke Reka, ki nima posameznega večinskega lastnika in je v 25,02-odstotni lasti države, je januarja 2021 brez pojasnila razveljavila natečaj in razpisala novega. Koncesijo, vredno 2,7 milijarde evrov, je nato podelila podružnici danskega ladijskega velikana A.P. Moller-Maersk APM Terminal, ki bo pri projektu sodeloval s hrvaškim logističnim podjetjem Enna Logic.
Na razveljavitev prvotnega razpisa naj bi, kot so takrat poročali hrvaški mediji, vplivali pritiski Evropske unije in ZDA, ker je bila med zavezujočima ponudbama boljša tista, ki jo je poslal konzorcij kitajskih podjetij.
EU iz svojih skladov finančno podpira številne prometne projekte na Reki, v Bruslju pa niso naklonjeni angažiranju družb iz tretjih držav pri velikih infrastrukturnih projektih na območju EU, saj na ta način evropska podjetja ostajajo brez zaslužka. ZDA iz strateških razlogov že leta odprto nasprotujejo širitvi kitajskega vpliva v Evropi in drugod po svetu, so tedaj še poročali hrvaški mediji.
Wall Street Journal v članku, objavljenem v nedeljo, navaja, da je hrvaška vlada razveljavila natečaj zaradi pritiskov Washingtona in nato izbrala ponudnika, ki so ga podpirali tudi Američani. To, da bi kitajske državne družbe prišle v reško pristanišče, je bilo za Washington problematično ne samo zato, ker tam vzdržujejo svoje ladje, ampak tudi zato, ker zveza Nato to pristanišče uporablja za skladiščenje vojaške opreme oziroma za njeno dostavo v Evropo in iz nje.
"Če pride Reka pod nadzor kitajskih družb, bo Nato bistveno težje uporabljal njeno infrastrukturo za svoje potrebe," je za ameriški časnik pojasnil nekdanji ameriški veleposlanik na Hrvaškem Robert Kohorst. Kohorst je po pisanju časnika svojo zaskrbljenost po prvem natečaju izrazil tudi na sestankih s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem ter ministrom za pomorstvo, promet in infrastrukturo Olegom Butkovićem. Sestankov naj bi se udeležili tudi predstavniki APM Terminala in Enna Logic.
Butković je za časnik še izjavil, da gre za zelo občutljivo vprašanje, in pojasnil, da ni bilo neposrednega posredovanja ZDA, da pa jim je Washington dal jasne signale. Poudaril je še, da natečaja niso razveljavili zgolj zaradi angažmaja ameriške diplomacije, ampak tudi zato, ker so pogodbo s kitajskimi družbami podpisali pred začetkom pandemije covida-19, zaradi česar niso bila jasno določena jamstva za uporabo Luke Reka oziroma za to, koliko tovora bo resnično šlo skozi pristanišče.
Hrvaški politični predstavniki naj bi po pisanju časnika med pogovori z ameriškimi kolegi spomnili na željo Zagreba po vključitvi Hrvaške v ameriški brezvizumski program ter na sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.
Oba cilja je Hrvaška nato tudi dosegla. Hrvati od oktobra 2021 ne potrebujejo več vizuma za potovanja v ZDA, krajša od 90 dni, lani pa sta državi podpisali tudi sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Sogovorniki iz obeh držav so za časnik sicer zatrdili, da neposrednega dogovora o tem, da bo odločitev o Reki vplivala na odločitev o vizumih in obdavčitvi, ni bilo.
Gradnja v reškem pristanišču sicer že poteka in jo bodo končali do maja 2025, je za ameriški časnik napovedal direktor Reka Gateway, skupnega projekta APM Terminala in Enna Logica, Koen Benders. Glavni uporabnik pristanišča bo predvidoma Maersk, Kitajska pa kljub vsemu ne bo popolnoma izključena, saj bodo glavna dvigala za pristanišče kupili od kitajske družbe, je še dodal.
KOMENTARJI (120)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.