Da bo Hrvaška kupila sodoben sistem protiletalske obrambe, je po padcu brezpilotnega letalnika v Zagrebu marca letos napovedal hrvaški obrambni minister Mario Banožić. Z nakupom raket kratkega in srednjega dosega bo vlada po sedmih mesecih pogajanj s Francijo to napoved tudi uresničila. Hrvaška od Francije po neuradnih informacijah kupuje kopenski protiletalski sistem srednjega dometa VL MICA z raketnim dometom od 20 do 30 kilometrov in sistem kratkega dometa mistral 3, piše Jutarnji list. Mistral 3 je prenosni raketni sistem za sestrelitev letal in projektilov na višini do treh kilometrov. Hrvaška vojska bi ga lahko uporabljala na ladjah, oklepnih vozilih patria in helikopterjih blackhawk, mogoče ga je postaviti tudi na strehe stavb. Hrvaška namerava po nekaterih ocenah kupiti 35 prenosnih sistemov mistral 3 in nekaj sto raket. Posamezen prenosni sistem stane okoli 300.000 evrov, raketa pa okoli 60.000 evrov. Pogodbo o nakupu bi hrvaška vlada lahko podpisala že do konca leta. Prvi primerki bi v državo morali priti prihodnje leto in leta 2024.
Do konca leta 2024 bo na Hrvaško prispelo tudi osem od 12 rabljenih večnamenskih vojaških letal rafale, ki jih je Hrvaška lani prav tako kupila od Francije in zanje odštela 999 milijonov evrov. Preostala štiri letala bodo prispela v prvem četrtletju leta 2025. Hrvaška protiletalski sistem kratkega in srednjega dosega kupuje prvič od razglasitve samostojnosti. Z njim bo zamenjala zastarele sisteme strela CRO10, strela 2 in igla ter ga bo uporabljala za zaščito zračnega prostora, novih vojaških letal in letališke infrastrukture.
Vojaško sodelovanje s Francijo je po pisanju časnika tudi eden od razlogov, da se Hrvaška ni pridružila pobudi Zaščita evropskega neba, ki jo je minuli teden skupaj s 14 državami, tudi Slovenijo, podpisala Nemčija. Po pisanju Jutarnjega lista se Hrvaška iniciativi ni pridružila, ker bo do uresničitve projekta preteklo še veliko časa. Pogajanja s Francijo o nakupu protiletalskega sistema pa so se po drugi strani začela že marca letos.
S projektom vzpostavitve skupnega evropskega sistema zračne obrambe države, ki so se mu pridružile, sicer želijo zapolniti vrzeli v sedanjem obstoječem sistemu zveze Nato za Evropo. K njemu so poleg Nemčije pristopile še Slovenija, Velika Britanija, Slovaška, Norveška, Latvija, Madžarska, Bolgarija, Belgija, Češka, Finska, Litva, Nizozemska in Romunija.
KOMENTARJI (125)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.