Logar: Cona ne bo vplivala na slovenske ribiče in Luko Koper

Glede na četrtkovo parlamentarno razpravo o odločitvi hrvaške vlade je bilo pričakovati, da bodo saborski poslanci odločitev podprli skoraj plebiscitarno. Na današnji seji je bilo prisotnih 130 od 151 poslancev. Razglasitev izključne gospodarske cone je podprlo 129 poslancev, en se je vzdržal.

Kljub podpori odločitvi je opozicija v razpravi ocenila, da Hrvaška nikoli ne bi razglasila svoje izključne gospodarske cone v Jadranu, če tega ne bi storila Italija. Spomnili so, da je hrvaška vlada v preteklih letih večkrat zavrnila poskuse opozicije, da bi razpravljali o tej temi, nazadnje oktobra letos.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je medtem potrdil, da naj bi na sobotnem tristranskem ministrskem srečanju v Trstu o razglasitvi hrvaške in italijanske izključne gospodarske cone v Jadranskem morju podpisali tudi posebno izjavo. Povedal je, da besedilo izjave še ni dokončno sestavljeno, mišljeno pa je, da jo podpiše tudi Slovenija.

"Glede na to, da gre za tristransko izjavo, je razumljivo, da jo bo Slovenija podpisala," je dejal Grlić Radman. Kot je dodal, besedilo izjave še ni dokončano, a bo izjava pozitivna.

V izjavi naj bi med drugim zapisali, da imajo Italija, Hrvaška in Slovenija enako vizijo o Jadranskem morju kot mostu, ki povezuje vse narode in regije, ter je tudi vir napredka. "Ne vem, ali bo Slovenija na koncu imela kakšen pomislek," je dodal hrvaški zunanji minister.

Menil je, da ni razloga, da bi razglasitev hrvaške izključne gospodarske cone, ki je namenjena zaščiti Jadrana, negativno vplivala na odnose med Slovenijo in Hrvaško. Kot je napovedal v četrtek v saboru, nameravajo cono skupaj z Italijani razglasiti januarja.

A pomislekov v Sloveniji, še posebej v opoziciji, ne manjka, prav tako so jasna opozorila pravnikov. 

Hrvaška bi se morala s Slovenijo v skladu z mednarodnim pravom najprej dogovoriti o načinu uresničitve arbitražne odločbe in šele potem širiti svoje suverene pravice na morju, meni profesor mednarodnega pomorskega prava Marko Pavliha. Opozarja predvsem na to, da se bo slovenskim ribičem odvzela možnost, da lovijo v odprtem morju.

Poleg tega bi hrvaška izključna ekonomska cona lahko posegla tudi v območje slovenskega stika z odprtim morjem, je opozoril. "Zato bi morala naša država protestirati po diplomatski poti ali kako drugače doseči obnovitev pogajanj glede implementacije arbitražne odločbe, zdaj tudi v luči Hrvaške izključne ekonomske cone," je menil.

Manj težav ima po njegovem mnenju Slovenija z italijansko namero razglasitve izključne ekonomske cone, "ker najverjetneje ne posega v osimsko mejo, niti v razmejitev po odločbi arbitražnega sodišča med Slovenijo in Hrvaško". 

Mednarodno pravo sicer načeloma ne preprečuje Italiji in Hrvaški, da razglasita svoji izključni ekonomski coni, pojasnjuje profesor in dodaja, da Evropska unija tiho podpira širitev ekonomskih con svojih članic, ker s tem širi svoj teritorij.

SD pred Logarjevim srečanjem v Trstu za vzpostavitev mednarodne konference za Jadran

V stranki SD so danes zunanjega ministra Anžeta Logarja pozvali, naj se na srečanju s kolegoma iz Italije in Hrvaške o razglasitvi izključno gospodarskih con v Jadranskem morju zavzame za vzpostavitev mednarodne konference za Jadran. ž

Predsednica SD Tanja Fajon je na današnji novinarski konferenci izpostavila, da "želimo Jadran vsi ohranjati in razvijati kot enega svetovnih biserov". 

Kot je še poudarila Fajonova, je sobotno srečanje priložnost, da se oblikovanje te mednarodne konference vključi tudi v tristransko izjavo, ki jo bodo ministri predvidoma podpisali. Z mednarodno konferenco bi po njenih besedah vzpostavili močno mednarodno sodelovanje s skupno skrbjo za Jadransko morje. "Jadran mora biti del povezovanja, in ne delitev," je izpostavila predsednica SD.

Pobudo so utemeljili z načelom sodelovanja držav pri reševanju vprašanj, povezanih z morjem, na katerem temelji konvencija Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu, je pojasnila podpredsednica SD Dominika Švarc Pipan. Ta konvencija državam, ki mejijo na zaprto ali polzaprto morje, kakršno je tudi jadransko, nalaga, da sodelujejo pri uresničevanju svojih pravic in obveznosti, je povedala strokovnjakinja za mednarodno pravo.

Na obveznosti iz konvencije ZN je opozoril tudi strokovnjak za mednarodno pomorsko pravo Patrick Vlačič. Dejal je, da je njihova pobuda namenjena temu, da konvencije ne bi brali selektivno. Izpostavil je, da Jadransko morje nima meja.

Podobno je menil poslanec SD Matjaž Nemec, ki je dejal, da je njihova poslanska skupina danes pri predsedniku DZ že vložila pisno poslansko pobudo, da bi to obliko mednarodnega sodelovanja formalizirali že pred slovenskim predsedovanjem Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021.

Kot je poudarilo več sodelujočih na današnji novinarski konferenci, pričakujejo konstruktivno sodelovanje drugih slovenskih političnih strank.

"Razglasitev izključnih con v Jadranu ne bo vplivala na slovenske ribiče in Luko Koper"

Razglasitev italijanske in hrvaške izključne gospodarske cone v Jadranu ne bo vplivala na dostopnost ribolova za slovenske ribiče niti na Luko Koper, pa je danes dejal zunanji minister Logar. Potrdil je še, da se z Italijo in Hrvaško še usklajujejo o tristranski izjavi o gospodarskih conah. Zatrdil je, da bo Slovenija pri tem zasledovala svoje cilje in da bo k izjavi pristopila, če bo ta usklajena.

"Naš namen je, da se izjavo podpiše, zato sodelujemo pri tem, da se jo podpiše," je poudaril minister. Slovenija bo po njegovih besedah ravnala skladno s strateškimi interesi, skladno z arbitražno odločitvijo in tem, kar piše v strategiji zunanje politike. Izpogajala bo vse, kar se ji zdi ključno za ohranitev teh interesov, je zatrdil.

Minister sicer dopušča tudi možnost, da Slovenija izjave ne bo podpisala. Če bo izjava podpisana, bo dostopna javnosti, je še napovedal.

Vse politične sile v Sloveniji pa je Logar pozval, naj se vzdržijo gorečega komentiranja zadeve pred sobotnim srečanjem v Trstu, saj da gre za vprašanje, ki je strateško pomembno za Slovenijo, da ne bi s hitenjem poslabšali strateške pozicije Slovenije.

Napovedal je, da sobotno srečanje s kolegoma iz Italije in Hrvaške ne bo zadnje ter da bo potek dogajanja in pomen odločitev predstavil na zaprti seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko.

Po Logarjevih besedah razglasitev italijanske in hrvaške izključne gospodarske cone ne bo vplivala na dostopnost ribolova za slovenske ribiče ali možnosti, ki jih imajo sedaj v odprtem morju. To se bo spremenilo le za tretje države, ne pa za članice EU, je dejal. "Lahko pa pridobimo vključenost v vprašanje režimov na tem delu," je poudaril.

Prav tako razglasitev izključne gospodarske cone po besedah ministra ne bo vplivala na Luko Koper. "Pravice plovbe, preleta in polaganja kablov so osnovne pravice, tukaj ne bo sprememb," je zatrdil.

Kot edino pravico, ki jo bosta pridobili Italija in Hrvaška ob plovbi skozi izključno ekonomsko cono, je izpostavil pravico do pregleda izpolnjevanja ekoloških in drugih standardov. Bi pa lahko Hrvaška in Italija, če bi imeli namen nagajati, lahko po mnenju Logarja to delali že sedaj, saj se teritorialne vode Italije in Hrvaške pri otoku Palagruža stikajo. Tako da Logar pričakuje, da se s tem v zvezi ne bo nič spremenilo v primerjavi s sedaj.

Meje s Hrvaško na morju in stika Slovenije z odprtim morjem pa se odločitve o izključnih ekonomskih conah ne tičejo, ker je ključno vprašanje meja med Slovenijo in Hrvaško v dosedanjem odprtem morju, je dejal minister.

Minister je kot pomembno izpostavil, da je Slovenija vključena v pogovore o razglasitvi izključnih ekonomskih con v severnem Jadranu. "In je bila pravočasno vključena, seznanjena in je pravočasno ukrepala," je poudaril.

Na vprašanje, ali v okviru teh pogovorov Slovenija skuša rešiti tudi vprašanje meje, pa je Logar odgovoril, da vprašanja meje zdaj ne rešujejo, saj da gre za dve ločeni vprašanji.