Hrvaška zaradi ogromne škode v dveh županijah razglasila katastrofo

Na današnji seji vlade je hrvaši premier Andrej Plenković po torkovem uničujočem potresu v Petrinji razglasil katastrofo. Kot je povedal, so prejeli dovolj informacij o škodi in posledicah, da to lahko naredijo. Hrvaška vlada se namreč sooča z dvema velikima krizama, zato so se odločili, da bodo razglasili katastrofo v dveh županijah, je pojasnil in dodal, da ljudi, kljub številnim popotresnim sunkom, ni treba biti strah, biti pa morajo previdni.

"Potres je uničil polovico Sisaško-moslavaške županije, močno poškodoval Glino, Petrinjo, Sisak, Lekenik ... Prizadeta so bila štiri mesta in osem občin, potres je neposredno ali posredno prizadel približno 116.000 prebivalcev, približno 50.000 ljudi je brez domov," pa je stanje slab teden po potresu orisal sisaško-moslavaški župan Ivo Žinić.

"Imamo več kot tisoč poškodovanih stavb, imamo devet mest in 25 občin. Hudo so bila poškodovana tri mesta in štiri občine. Poškodovane so bile stanovanjske stavbe in sakralne stavbe, ki jih bo treba obnoviti. V Zaprešiću so bile poškodovane tri stanovanjske stavbe, iz katerih smo izselili približno 40 družin, del javnih stavb - stavbo sodišča, odprto šolo in cerkev - pa bomo morali zgraditi popolnoma na novo," pa je povedal Stjepan Kožić, župan zagrebške županije.

Zjutraj dva močnejša potresa, znova streslo tudi Petrinjo

Tla na Hrvaškem se sicer še vedno tresejo. Popotresni sunki se vrstijo iz ure v uro, nazadnje so se tla stresla nekaj minut pred 8. uro zjutraj, poroča Evropsko-sredozemski seizmološki center (EMSC). Seizmografi hrvaške seizmološke službe so namreč ob 7.49 zaznali močan potres z epicentrom v bližini Petrinje. Potres je bil magnitude 4,2, tresenje tal pa so čutili tudi v osrednjem delu države.

Potres so zabeležili tudi med oddajo hrvaškega radia, ko se je iz Gline v živo javljala podžupanja Branka Bakšić Mitič. "Evo ga, spet," je vzkliknila okoli 7.50. Nato pa se je potres čutil tudi v zagrebškem studiu. Današnji močnejši sunek je povzročil dodatno škodo na stanovanjskih objektih, ki so bili poškodovani v potresu prejšnji teden, je potrdila Bakšić Mitićeva. Na tem območju zato zdaj najbolj potrebujejo mobilne stanovanjske objekte, zabojnike in šotore. Kot je še dejala za regionalno televizijo N1, jim zmanjkuje tudi gumijastih škornjev, dežnih plaščev, grelnikov in pralnega praška.

Močnejši potres so zaznali tudi v zgodnjih jutranjih urah, nekaj čez 4. uro zjutraj, in sicer z magnitudo 3,5.

Tudi današnja dva močnejša sunka, ki so ju čutili na širšem območju osrednje Hrvaške, sta del istega območja v Sisaško-moslavaški županiji, v kateri se tla nenehno tresejo že od prejšnjega ponedeljka, je danes potrdil zagrebški seizmolog Krešimir Kuk v pogovoru za N1. Kot je poudaril, je to, da se tla po takšnem potresu kot je bil prejšnji teden tresejo še nekaj časa, običajno.

"Povzročil je veliko motnjo in potem običajno sledi vrsta potresov, da se znova vzpostavi ravnovesje," je pojasnil. Povedal je, da je bila večina sunkov v omenjeni županiji v preteklem tednu dni z magnitudami med 2 in 3, z izjemo nekaj močnejših potresov, kot sta bila današnja dva. Menil je, da je dobro, da se z nizom popotresnih sunkov sprošča energija, ker je potem manjša verjetnost za nov močnejši potres na istem območju. Pričakuje, da se bodo popotresni sunki na tem območju južno od Zagreba sčasoma umirili in bodo manj pogosti.

V zadnjih 75 urah so namreč izmerili že več kot 90 popotresnih sunkov, tla pa še naprej ostajajo nemirna. Nekateri potresni sunki so tudi močnejši in posledično lahko povzročijo dodatno škodo.

Petrinjo je močan potres prizadel tudi 8. oktobra 1909. Takrat je lokalni časnik zapisal, da je šlo za potres, kot ga prebivalci ne pomnijo. Sunek je trajal zgolj pet do deset sekund, a nepoškodovanih je ostalo le malo hiš. Podobnosti z decembrskim potresom so osupljive: velika škoda, ljudje v strahu, prihod vladne komisije, sanacija stavb, prošnje za pomoč. Razlika je le v tem, da takrat ni bilo človeških žrtev. V Občini Petrinja je takrat živelo 30.273 prebivalcev, od tega 5486 v samem mestu Petrinja, potres pa je bil po nekaterih ocenah nekoliko blažji od tokratnega. Po nekaterih ocenah je bila magnituda potresa pred več kot stoletjem med 5,8 in 6, toda tako kot zdaj sta Petrinjo in to območje eden za drugim prizadela dva potresa.

Povojna obnova porušenih domov v Petrinji

V Petrinji je bilo med balkansko vojno sicer uničenih veliko hiš, ki so jih po vojni obnovili, a decembrski potres je pokazal, da je bila obnova vse prej kot ustrezna in popotresno varna. Hrvaški mediji opisujejo stiske prebivalcev, ki so ostali brez svojih domov - prepričani so namreč, da je bila povojna obnova njihovih domov neustrezna. "Vse so preračunali in z betonom ter železom obnovili svoje vikende, naše hiše pa so zgradili z zidaki in lepilom," pravijo. Nedavni potres pa je zdaj razkril okostnjake v omarah. "Sedanjo škodo je povzročila korupcija. Ne le, da država ne more pravočasno pomagati ljudem v nesreči, tem ljudem je pravzaprav povzročila še dodatno škodo," so jezni.

Popotresna obnova bo trajala leta

V krajih, ki jih je potres najmočneje prizadel, upajo, da bo obnova stavb čim prej stekla. Hrvaška vlada je za ta najhuje poškodovana območja namenila 13 milijonov evrov, od tega naj bi jih Petrinja prejela okoli štiri milijone. Tamkajšnji župan Darinko Dumbović pa je ob tem ogorčen, saj je omenjeni znesek po njegovem mnenju mizeren. "V mestu ni niti ene stavbe, ki bi ostala nepoškodovana. Ostali smo brez elektrike, vode, tla se tresejo, zidaki padajo. Najbolj me je strah, da bi se še kdo poškodoval. Za obnovo mesta smo potrebovali 20 let, zdaj pa moramo porušiti dve šoli, kataster, sodišče, nekdanjo pošto, celotno središče ...," je dejal ter dodal, da bo denar vrnil vladi.

A Hrvaška ni edina, ki je zaradi naravne katastrofe morala po trnovi poti obnove. Spomnimo se samo potresa v italijanskem mestu L'Aquila leta 2009, ko je potres z magnitudo 6,2 mesto dobesedno zravnal z zemljo. O obnovi je spregovoril Dario Almesberger, Hrvat, ki živi v Trstu in se ukvarja s popotresnimi obnovami. Kot je povedal za 24sata, lahko potres v Zagrebu primerjamo s potresom v L'Aquili, ker so bili pri obeh najbolj poškodovani zidani objekti, stavbe ter kulturni in cerkveni spomeniki. Je pa glede na uničujoče posledice italijanski potres veliko bolj podoben potresu v Petrinji, je priznal.

V Italiji popotresna prenova sicer traja še danes. So pa stanovanjske stavbe in tovarniške hale sanirali takoj ali pa jih porušili in znova sezidali v skladu z novimi potresnimi predpisi. Do danes so sanirali 70 odstotkov kulturnih spomenikov, a vse delajo z originalnimi materiali, je pojasnil Almesberger. Mesto L'Aquila je znano univerzitetno središče s številnimi zgodovinskimi stavbami, katerih obnova zahteva denar in odlične obrtnike. "Po potresu so bile stavbe zgrajene na potresnih blažilcih. Če poenostavim; stavbe ležijo na gumijastih elementih, tako da se v primeru potresa stavba loči od temelja in se nanjo ne prenašajo vibracije, zlasti ne v enaki količini kot v času starega načina gradnje," je povedal. Dodal je, da so tak način gradnje že dolgo preizkušali v laboratoriju in da je bil prvič izveden v praksi med prenovo L'Aquile, kjer pa se je izkazal za zelo funkcionalnega.

Na Hrvaškem kaj takega žal ni mogoče, je takoj dodal inženir. "To je previsok strošek. Stavbo je treba popolnoma porušiti in zgraditi iz nič, da lahko namestimo blažilnike, o katerih sem govoril," priznava. Glede hitre obnove hrvaških mest tudi ni tako optimističen. "Hrvaška je v zelo težkem položaju. Potresi so jo prizadeli med pandemijo, gospodarsko krizo, pozimi ... Potres v L'Aquili je bil v drugačnem času. Ves svet jim je poslal pomoč, tudi, spomnim se, Obama je prišel osebno. In kljub temu mesto še danes ni obnovljeno. To so težke stvari in morate biti potrpežljivi, saj se obnova ne zgodi čez noč. Menim, da je kakovostno načrtovanje obnove zelo pomembno za uspeh. V tem primeru mora biti politika enotna in zagotavljati sredstva za obnovo, strokovne odločitve pa prepustiti stroki. Najprej je treba nujno obnoviti objekte, v katerih delajo ljudje, in javne ustanove, kot so bolnišnice, šole, tovarne in hoteli ... Pomembno je, da se delo, proizvodnja in storitve ne ustavijo," je pojasnil in za prenovo priporočil nove materiale, kot so posebni ometi, mreže iz ogljikovih vlaken in titanovi trakovi, ki lahko znatno okrepijo zidane konstrukcije.

Dijaki prosijo za pomoč pri gradnji nove srednje šole

Hudo jo je v potresu skupila tudi stavba Srednje šole Petrinja. Gre za eno najstarejših izobraževalnih ustanov v Sisaško-moslavški županiji, letos so obeležili 160-letnico obstoja. "V teh letih smo izobrazili profesorje, znanstvenike, olimpijce ... Šola je preživela prvo svetovno in osamosvojitveno vojno, a jo je na žalost močno prizadel nedavni potres," v videu, ki so ga posneli tudi s pomočjo dijakov, navaja Milan Orlić, ravnatelj omenjene šole.

"Vse ljudi dobre volje prosimo, da nam pomagajo pri gradnji nove šole, primerne za 21. stoletje," pa pozivajo ob tem.

Združenje občin 15.000 evrov za prizadete v potresu na Hrvaškem, Slovenska karitas za ta namen zbrala 154.680 evrov

Predsedstvo Združenja občin Slovenije je na današnji prvi redni seji v novem letu med drugim odločilo, da hrvaškim občinam za odpravo posledic decembrskega rušilnega potresa donira sredstva višini 15.000 evrov. Ob tem so vse slovenske občine pozvali, da skušajo po svojih močeh pomagati prizadetim v potresu na Hrvaškem.

Kot so sporočili po današnji seji, so omenjeno donacijo nakazali na račun Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas.

Združenje občin Slovenije je sicer že predzadnji dan lanskega leta dalo pobudo vsem občinam v Sloveniji, da po svojih močeh pomagajo prizadetim v omenjenem potresu na območju Petrinje. Odziv članic združenja je bil po njihovih podatkih kar precejšen, saj je večina občin sredstva že donirala. Ob tem so občine prizadetim namenile pomoč tudi v obliki materialnih dobrin.

Za veliko solidarnost in zbiranje pomoči za prizadete ob potresu v Petrinji in okoliških krajih pa se je Sloveniji zahvalila tudi Hrvaška Karitas. Do danes  je Slovenska karitas za ta namen namreč zbrala kar 154.680 evrov. Z akcijo zbiranja sredstev za pomoč po potresu pa še nadaljujejo. Zbrana sredstva bodo namenjena predvsem za obnovo domov ranljivih kmečkih gospodinjstev v okoliških vaseh Petrinje, kar bo tudi dolgoročni cilj pomoči Hrvaške Karitas. Ta sicer že od dneva po potresu ob pomoči okoli 200 prostovoljcev dnevno pomaga prizadetim ljudem, v Petrinji, Glini in Sisku ter v okoliških vaseh razdeljujejo tudi hrano, druge življenjske pripomočke in grelnike, zbirajo pa tudi informacije o potrebah po pomoči glede obnove.

Z današnjim dnem pa se začenja tudi akcija za pomoč Hrvaški z zbiranjem pakirane hrane, ki ne potrebuje hlajenja ter higienskih pripomočkov v 247 trgovinah Mercator po vsej Sloveniji v zato posebej označenih vozičkih pri blagajnah, so še sporočili s Slovenske karitas.

*(Celotno zahvalo direktorja Hrvaške Karitas vsem Slovencem, ki so že priskočili na pomoč, si lahko preberete v priponki na dnu članka.)