Zagreb preplavili oklepniki: s parado obeležujejo 30 let od operacije Nevihta

Velika vojaška parada na 2,4-kilometrski trasi se je začela ob 17. uri. Na slovesnosti v prisotnosti državnega vrha sodelujejo vse veje hrvaških oboroženih sil – kopenska vojska, mornarica in letalstvo, ki jih predstavlja okoli 3400 vojakov in 500 vozil.

V programu parade je polet celotne eskadrilje hrvaških lovcev, prikaz bojnih dronov, oklepnih vozil in tankov. Plovbo mornarice bodo iz Dalmacije prenašali na velikih zaslonih.

Slovesnosti so se prvič pridružili tudi pripadniki oboroženih sil iz osmih držav, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Na paradi med drugim sodelujejo še ministrstvo za notranje zadeve, civilna zaščita, hrvaška gasilska zveza in hrvaška gorska reševalna služba, vključuje pa tudi dvourni kulturno-umetniški program. Zaradi dogodka so zaprte številne ceste v prestolnici.

Hrvaška na paradi prikazuje najnovejšo vojaško opremo, ki jo je pridobila v zadnjem času, kar pa ni le prikaz moči, temveč tudi del prizadevanj za popularizacijo služenja v vojski. Ob tem potekajo tudi priprave na morebitno ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka, poroča Deutsche Welle.

Obletnico Nevihte na Hrvaškem praznujejo 5. avgusta, ta dan pa velja za enega največjih državnih praznikov. Med Nevihto, ki je potekala od 4. do 7. avgusta 1995, so hrvaške sile osvobodile veliko večino državnega ozemlja, ki so ga leta 1991 zasedli srbski separatisti.

Po hrvaških virih je med Nevihto državo zapustilo okoli 90.000 hrvaških Srbov. Domov naj bi se jih po vojni vrnilo le nekaj deset tisoč. Po srbskih podatkih pa naj bi bilo med in po Nevihti s Hrvaške pregnanih 220.000 Srbov, pogrešanih in ubitih pa okoli 1960.

Hrvaška s parado obeležuje 30. obletnico osvoboditve izpod delne okupacije. Dogodek ni zgolj obeležitev zgodovinskega jubileja, temveč nosi tudi druge politične in strateške razloge. Ena od ključnih točk je zavezništvo z Natom, ki od držav članic zahteva večje naložbe v obrambo – več kot dvakrat več iz proračuna kot doslej.

V zadnjih tednih je v javnosti zaživela teza, da parada nosi sporočilo Srbiji, ki namerava v odgovor organizirati svojo vojaško parado že septembra. A politični analitik Davor Đenero meni, da primerjava obeh parad ni smiselna: "Ni razloga za primerjavo teh dveh parad, preprosto zato, ker je Hrvaška v Natu, zato ne gradi svojega obrambnega sistema samostojno in ne predvsem v odnosu do Srbije. Vsekakor pa je očitno, da Aleksandar Vučić vztraja pri tej primerjavi."

"Zelo ga je skrbelo dejstvo, da je Srbija po indeksih vojaške pripravljenosti v zadnjih letih prehitela Hrvaško, medtem ko tukaj ni bilo posebnega vznemirjenja zaradi tega," je še dodal.

Đenero je poudaril, da gre pri hrvaški paradi predvsem za širši kontekst sprememb znotraj Nata po ruski invaziji na Ukrajino in vrnitvi Donalda Trumpa na oblast.

"Obdobje, znano kot Pax Americana, je minilo, zdaj pa je vse postalo vprašljivo in problematično, predvsem stroški obrambe Evrope. S tem je povezano splošno preoblikovanje gospodarskih in političnih odnosov med državami in celinami. Hrvaška v tem išče svoje mesto. In še posebej išče način, kako nekako nadomestiti pričakovane stroške za vojsko," je še pojasnil.

Hrvaška v obrambnem sektorju trenutno razpolaga z le nekaj pomembnimi podjetji, kot sta HS Produkt, Šestan Buš ter Orka: "Po drugi strani pa je izjemno nerodno, da je Hrvaška uničila svojo ladjedelniško industrijo, zato zdaj nima več zmogljivosti za gradnjo lastne vojaške flote. In jo mora imeti, tudi zaradi obalne straže," je rekel Đenero.

Hrvaška se bo tako soočila z velikim ekonomskim pritiskom, saj bo rast vojaškega sistema težko upravičiti, posledice pa bodo občutile tudi civilne javne finance.

"Smo priča temu, kako celotna Hrvaška poskuša najti močne točke, s katerimi bi upravičila logiko vlade in splošno situacijo. In zanjo je po mojem mnenju značilna beda," je rekel politični psiholog in strokovnjak za trženje, prof. dr. Ivan Šiber.

Po njegovih besedah je bila okrogla obletnica operacije Nevihta uporabna predvsem za politično oglaševanje. Ob tem opozarja na kontrast z obeleževanjem 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je potekalo skromno in brez večje državne podpore.

Po mnenju Šiberja ima Hrvaška še vedno odprto vprašanje druge svetovne vojne in polarizacije med partizani in ustaši: "Še vedno imamo problem z drugo svetovno vojno, partizani in ustaši, kjer zmaga enega samodejno pomeni poraz drugega, brez kompromisov."

Za Šiberja je bistveno, da Hrvaška razmisli o svoji nacionalni politiki in doslednosti v mednarodnih odnosih: "Hrvaški državni organi se morajo uskladiti z našo ustavo, nehati se sramovati zmage v drugi svetovni vojni in se iskreno obrniti k tem vrednotam – in takrat bodo parade prišle na svoje."