Program temelji na oceni, da je na Hrvaškem približno 600.000 praznih stanovanj, medtem ko jih za zagotavljanje cenovno dostopnega bivanja primanjkuje okoli 236.000, so po sprejetju programa navedli na hrvaškem ministrstvu za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje.
Program predvideva vključitev stanovanj fizičnih oseb, ki so prazna najmanj dve leti, in približno tisoč praznih enot, ki so v lasti države.
Ciljne skupine programa so gospodinjstva brez rešenega stanovanjskega vprašanja, mladi, družine z več otroki, osebe z nižjimi do povprečnimi prihodki, invalidi in zaposleni v deficitarnih poklicih.
Program bo izvajala Agencija za pravni promet in posredovanje z nepremičninami (APN), najemnina pa ne bo smela presegati 30 odstotkov mesečnih prihodkov gospodinjstva, zmanjšanih za ocenjene stanovanjske stroške.
Za primer so na ministrstvu navedli družino z 2000 evrov mesečnih prihodkov. Ta bi za najem 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja plačala 450 evrov mesečno, preostanek pa bi pokrila država. V primeru rasti prihodkov bi se najemnina zvišala, ob padcu prihodkov pa bi se lahko znižala.
Lastniki stanovanj bodo prejeli nadomestilo v višini povprečne najemnine, ki jim jo bo država izplačala v dveh obrokih - 60 odstotkov ob predaji stanovanja APN in 40 odstotkov po preteku polovice najemnega razmerja.
Za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Zagrebu povprečna tržna najemnina znaša 660 evrov na mesec. To pomeni, da bi lastnik s petletno najemno pogodbo prejel 7920 evrov na leto oziroma 39.600 evrov v petih letih. Prvo izplačilo bi znašalo 23.760 evrov, drugo pa 15.840 evrov.
Prve javne razpise, in sicer tako za lastnike stanovanj kot za najemnike, bodo po napovedih ministra Branka Bačića objavili do konca leta.
Hrvaška bo po nacionalnem načrtu stanovanjske politike do leta 2030 zgradila tudi 10.000 stanovanj, ki bodo namenjena oddajanju v najem po ugodnih cenah.
Konec leta so na Hrvaškem izpeljali tudi stanovanjsko reformo, v okviru katere so uvedli nepremičninski davek ter sprejeli zakon o upravljanju in vzdrževanju stavb. Skupaj z davčno reformo in drugimi zakonskimi spremembami naj bi ti ukrepi upočasnili rast cen nepremičnin in izboljšali dostopnost stanovanj.





























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.