Denis Šeler je v pogovoru za Slobodno Dalmacijo povedal, da zaenkrat ne obstajajo organizirani odhodi v Ukrajino, da pa zagotovo tam ni toliko prostovoljcev iz Hrvaške, kot je navajal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenko. "Vse je odvisno od zasebnih dogovorov in iznajdljivosti tistih, ki si želijo v vojno. Kdor je vztrajen, se bo prebil," je dejal Šeler, sicer znani hrvaški desni skrajnež in neonacistični simpatizer, ki se je kot član bataljona Azov šest let boril v Ukrajini. 

"Kolikor vem, in vem, ker so me povabili, naj znova pridem v Ukrajino, so se nekateri, ki so odšli, hitro zlomili, ko so prišli na bojišče in videli, kaj je vojna. Bili so popolnoma prestrašeni, ker so pršli brez vsakršne priprave in so se komaj uspeli vrniti na Hrvaško. Šlo naj bi za veliko takih primerov, so mi dejali. Nimajo protiletalske in protioklepne obrambe, čelad in neprebojnih jopičev, Rusi pa jih ubijajo s s topništvom in letalskimi napadi," je dejal.  

Tako kot Šeler, se večina hrvaških prostovoljcev nahaja v sestavu bataljona Azov, ki ima svoje glavno uporišče prav v obleganem mestu Mariupol. V njem že nekaj dni potekajo srditi poulični boji, ukrajinske enote pa se krčevito upirajo. Po padcu mesta Volnovaha, okrog 50 kilometrov severno od Mariupola, je položaj za branilce skorajda brezupen. 

Rusija je sicer v začetku marca Hrvaško opozorila, da ima informacije o prihodu hrvaških prostovoljcev Ukrajino, ter poskušala vročiti protestno noto hrvaškemu vojnemu atašeju v Rusiji Željku Akrapu. Ta je sicer ni želel sprejeti in je dejal, da hrvaško ministrstvo za obrambo niti katerakoli druga institucija na Hrvaškem nimajo nobene veze s posamezniki, ki se morda nahajajo v Ukrajini ter da o tem nimajo informacij. Rusija je sicer sporočila, da "plačanci, ki jih pošilja zahod v primeru zajetja, ne bodo obravnavani kot vojni ujetniki".