Predstavniki farmacevtske industrije, proizvajalcev in lekarnarjev, združeni pri hrvaškem združenju delodajalcev (HUP), so ta teden na novinarski konferenci po poročanju hrvaških medijev opozorili, da je hrvaški zdravstveni sistem na robu zloma zaradi visokega dolga hrvaških bolnišnic do veletrgovcev z zdravili.
Dolg se je povzpel na več kot 800 milijonov evrov, od česar je okoli 600 milijonov evrov zapadlih in neplačanih obveznosti.
Skupna poraba za storitve javnega zdravstva na Hrvaškem je s 7,8 odstotka bruto domačega proizvoda nad povprečjem Evropske unije in se bo po napovedih še povečevala. Glavni ekonomist pri HUP Hrvoje Stojić poleg tega opozarja, da so plače v javnem zdravstvu rasle precej nad povprečjem celotnega gospodarstva, kljub naraščanju neporavnanih terjatev.
"Dejstvo je, da imamo okoli 600 milijonov evrov neporavnanega dolga, ki ga je treba financirati prek bank. Na to se plačujejo obresti, kar na koncu plačajo potrošniki," je po poročanju hrvaškega Poslovnega dnevnika dejal Stojić. Takšno stanje je pripisal finančni nedisciplini države, ki bi po njegovem mnenju morala realneje načrtovati stroške v javnem zdravstvu.
Veletrgovci z zdravili opozarjajo, da poslovanje v razmerah neplačevanja in stalnega kopičenja novih dolgov ni vzdržno ter da ogroža dostopnost zdravil.
Vlada je pred časom odobrila nakazilo 80 milijonov evrov namenske pomoči bolnišnicam za delno poravnavo zapadlih obveznosti. Ministrstvo za zdravje je ob tem napovedalo dodatnih 154 milijonih evrov iz rebalansa državnega proračuna, kar pa po ocenah stroke ni dovolj. Za stabilizacijo sistema preskrbe z zdravili in preprečitev nadaljnje nenadzorovane rasti bolnišničnih dolgov bi bila po ocenah direktorice HUP Irene Weber namreč potrebna nujna intervencija v višini najmanj 500 milijonov evrov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.