Gabrijelo Žalec in še tri osebe so na podlagi zahteve evropskega javnega tožilstva prijeli 11. novembra. Osumljeni so, da so z goljufijami na hrvaškem ministrstvu za regionalni razvoj in sklade EU v letih 2017 in 2018 oškodovali Evropsko unijo (EU) in Hrvaško za 1,8 milijona evrov.
Hrvaško državno tožilstvo (DORH) je izvedlo nadzor nad ravnanji Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) v preiskavi v tej aferi softver, izsledke tega nadzora pa so objavili v četrtek zvečer.
V poročilu so zapisali ugotovitve, da je Uskok že preiskoval zadevo in že leta 2020 pridobil obsežno dokumentacijo od resornega ministrstva in pravnih oseb. Za ukrepanje je bil zaprošen oddelek davčne uprave za finančne preiskave, angažirani so bili tudi strokovnjaki za informatiko in zbrana obvestila večjega števila oseb, povzema portal Index.hr.
Vendar se je Uskok 24. januarja 2020 odločil, da preiskavo konča, češ da ni zadostne osnove za nadaljevanje preiskave. Odločitev so sprejeli na podlagi ocene zbranih obvestil in podatkov, s to oceno pa se je potem mesec dni kasneje strinjalo tudi državno tožilstvo. Predkazenski postopek je bil končan, kazenske ovadbe pa niso podali.
A s tem se očitno evropsko javno tožilstvo ni strinjalo. V svoji argumentaciji se, kot kaže, celo opirajo na ugotovitve Uskoka in državnega tožilstva, za razliko od njih pa so se vendarle odločili za nadaljnjo preiskavo.
Na poročilo tožilstva se je že odzval hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki je ocenil, da je državno tožilstvo očitno "reševala glavo Gabrijele Žalac". Dejal je, da je jasno, da "sistem razpada" in se vprašal, "kako lahko ti ljudje vodijo pregon najtežjih kaznivih dejanj". Menil je, da so spremembe v državnem tožilstvu nujne, saj je verodostojnost močno načeta, še poroča Index.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.