Čeprav je pregledovanje računov in preračunavanje v kune, kot pravijo številni Hrvati, depresivno, se mnogim še vedno toži po prvi valuti samostojne Hrvaške.
"Obvezno vse preračunavam v kune, ti evropski boni niso zame", "Žal nam je za kune, vse se je zelo podražilo", "Poglejte to draginjo, cene gredo vsak dan navzgor" so bili nekateri izmed komentarjev na zagrebških ulicah.
Cene nekaterih osnovnih izdelkov so se namreč zvišale za več kot 230 odstotkov. Pa za visoke cene ni odgovoren samo evro. Tudi še pohlep, oportunizem in rekordna 13,5-odstotna inflacija, pravijo na hrvaški zvezi potrošnikov.
"Zahtevali smo nadaljevanje dvojnega označevanja cen tudi v letu 2024. Potrošniki se še niso navadili, saj s tako visoko inflacijo v evro območje ni vstopil še nihče," opozarja Ana Knežević, predsednica hrvaškega društva za varstvo potrošnikov.
To bi bilo popolnoma nesmiselno, vztraja hrvaška vlada. Državljanom je omogočila eno najdaljših obdobij dvojnega označevanja, leto in pol. Tako so od danes vse cene le še v evrih. Kun ni več, skoraj. Nekateri imajo v denarnici namreč še vedno nekaj kovancev, za spomin.
Kune je vedno mogoče zamenjati, a le v Narodni banki Hrvaške. Zunaj je še vedno nekaj več kot 4,5 milijarde kun. So pa naši južni sosedi zelo hitro osvojili schengenski režim, prosto prehajanje notranjih mej Evropske unije, brez večjih gneč, stanja v kolonah in ustavljanja na mejnih prehodih. Zato jim ponovni začasni nadzor na meji, ki ga je zaradi povečane nevarnosti terorizma zaradi vojne na Bližnjem vzhodu pred več kot dvema mesecema uvedla Slovenija, ni ravno pogodu.
Poleg tega se je po vstopu Hrvaške v schengen pred letom dni število nezakonitih prehodov meje povečalo za skoraj 40 odstokov. Hrvaška policija pa je ujela 94 odstokov več tihotapcev migrantov kot leto prej. In prav zaradi tega zadnjega podatka je hrvaški notranji minister prepričan, da država dobro varuje svoje meje.
Naši južni sosedi Hrvati sicer že leto dni živijo v schengenskem režimu. Čeprav notranji minister Davor Božinovič trdi, da je Hrvaška dobra varuhinja zunanjih mej Evropske unije, se je število ilegalnih prehodov v zadnjem letu še povečalo. Slovenija je zaradi nezakonitih migracij sredi oktobra uvedla začasni mejni nadzor. Kar pa po besedah Božinovića bistveno ne vpliva na pretok ljudi in blaga.
KOMENTARJI (132)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.