Hrvati po uvedbi evra v slovenske trgovine: 'Prihranim vsaj 20 odstotkov'

Novinarska ekipa Euronewsa se je odpravila v slovenske trgovine, ki se nahajajo v bližini meje s Hrvaško. V njih lahko najdemo številne hrvaške kupce, med drugim 38-letnega Vedrana Panića iz Selnice. Zanj družinski izlet v slovenske trgovine pomeni prihranek denarja. "Cene na Hrvaškem so višje kot v Sloveniji. Če se odpravite po nakupih v Slovenijo, prihranite vsaj 20 odstotkov denarja. Če upoštevate, da ljudje to počnejo dvakrat na mesec in kupijo osnovne dobrine, potem so prihranki precejšnji," je Panić povedal za Euronews. 

Slovenija beleži občuten porast hrvaških kupcev, kar vpliva tudi na zaloge v trgovinah. "Tudi tisti, ki živijo dlje od nas, hodijo sem nakupovat," razlaga Panić. Kot je še dodal, je zanimanje tako veliko, da so občasno ob koncih tedna police precej prazne. 

Kot piše Euronews, se Hrvati odpravljajo čez mejo po živila, čeprav so slovenski življenjski standard in plače precej višji, kar pomeni, da bi morale biti višje tudi cene. Slovenija se je evroobmočju pridružila leta 2007, Hrvaška pa šele s 1. januarjem letos in se sooča s težko tranzicijo. Zagovorniki uvedbe evra tega vidijo kot sredstvo za širitev gospodarskih priložnosti in enostavnejše ter cenejše trgovanje. A za povprečne Hrvate je bil prihod evra katastrofa. Z naraščajočimi cenami osnovnih živil in storitev se sicer soočajo že vse od oktobra lani, torej še pred uvedbo evra.  

Višji življenjski stroški se predvsem kažejo kot posledica vojne v Ukrajini. Hrvaška vlada je po pritožbah potrošnikov januarja letos odredila revizijo podražitev, s katero so skušali ugotoviti, kdo je dvignil cene in zakaj. 

Spor med trgovci in vlado

Inšpektorji so ob 31. decembra pa do 19. januarja v 1145 primerih ugotovili 25,2 odstotka neupravičenih podražitev, pove ekonomist in analitik Goran Jungvirth. Čeprav so se cene zvišale, pa tisti, ki za to krivijo evro, iščejo zunanjega sovražnika, ki bi ga okrivili za slabo vodenje gospodarstva, ocenjuje analitik. 

"Potrošniki se še vedno navajajo na nakupovanje v evrih, kar tudi vpliva na njihovo obnašanje, čeprav so trgovci dobili navodila, naj cene na izdelkih še vedno označujejo tako v evrih kot kunah. Torej je treba preučiti tudi vpliv prehoda s kune na evro," je povedal Jungvirth. Hrvaška vlada je sicer uvedla mobilno aplikacijo, ki ljudem omogoča preverjanje razlik v ceni. A večina trgovskih verig pri tem noče sodelovati, zato so se znašle v sporu z vlado, ki zdaj grozi z odvzemom državnih subvencij. 

Dokler bo ta spor trajal, bodo breme nestabilnih cen nosili hrvaški potrošniki, še posebej tisti z manjšimi prihodki."No, davke je vedno mogoče znižati. Toda to se ne bo zgodilo, ker je treba najprej financirati ogromen birokratski državni aparat, člani vladajoče stranke in njihovi sorodniki pa bi lahko mislili, da je ogrožen njihov umirjen življenjski slog," je na vprašanje, kaj bi še lahko storila vlada za stabilizacijo cen, odgovoril Jungvirth.

"Imam kolege, ki trdijo, da so kakršni koli posegi v ceno hrane enaki komunizmu, mi pa smo komunizem dali za seboj, zato tega ne moremo storiti, pravijo," je povedal Toni Prug, ki predava sociologijo na univerzi v Reki. Kot ključna problema vidi iluzorno prepričanje, da se cene hrane oblikujejo same od sebe, in prehransko negotovost. Hrvaška vlada se je po njegovih besedah odločila biti prostovoljna opazovalka deloma zato, ker ni znala bolje, hkrati pa je ubrala pot manjšega odpora.

"Hrvaška ne trpi zaradi hrvaško specifičnega fenomena – to je vseevropski problem, a na Hrvaškem se je v zadnjem času še posebej zaostril," je dejal.

Prug meni, da so vodilne trgovske verige na Hrvaškem začele zviševati cene že konec leta 2022, na koncu pa podražitve pripisale evru in inflaciji. A to je težko dokazati, priznava.