Hrvati prosijo za pomoč pri odkrivanju leščurjev, na slovensko obalo naplavilo njihove lupine

Veliki leščur je največja mediteranska školjka, ki je endemit Sredozemlja. Ker si na Hrvaškem prizadevajo, da bi bolj učinkovito pristopili k zbiranju podatkov o ogroženi in zaščiteni vrsti, je hrvaško okoljsko ministrstvo začelo akcijo 'Ali ste jih videli'. Ljudi poziva, naj jim sporočijo, kje so opazili leščurja. Prav tako prosijo, da jim posredujejo fotografije ali kakršnekoli informacije o prisotnosti mrtvih ali živih primerkov. Če se torej odpravljate na Hrvaško in naletite na leščurje, obvestite predstavnike ministrstva na njihov elektronski naslov vrste@mzoe.hr, piše in vabi k sodelovanju jadranski portal MorskiHR. 

Strokovnjaki so množične pogine velikih leščurjev opazili jeseni 2016 na obali Španije. Na Hrvaškem pa so podoben pojav prvič potrdili maja 2019. Okužba se je razširila v Istro, kar kaže, da je prizadela celoten hrvaški del Jadrana. Vzrok množičnih poginov leščurjev ni popolnoma znan. Možna vzroka sta pražival haplosporidium pinnae, ki zajeda tkivo leščurja, in mikrobakterija, vendar strokovnjaki še vedno niso potrdili, ali sta to glavna in edina vzroka, ki povzročata tudi do 100-odstotno smrtnost osebka na določenih lokacijah, pojasnjujejo na MorskiHR. 

Tako je veliko območij v Sredozemlju, kjer so leščurji praktično popolnoma izginili, je potrdil tudi slovenski strokovnjak Borut Mavrič z Morske biološke postaje NIB."Severni Jadran je bil eno zadnjih neprizadetih območij, se pa v zadnjem letu tudi to spreminja. Pogini so prišli vse do istrske obale, pa tudi med Trstom in Molfanconom so že zaznali parazita in pogine," je dejal.

 V Sloveniji imamo eno najgostejših populacij leščurja v Sredozemlju, naplavljene školjke pri nas niso odmrle zaradi parazitov

Stanje v slovenskem morju je trenutno še v redu, je ocenil Mavrič:"Leščurji so se v zadnjih tednih tudi razmnoževali in so normalno odzivni na dražljaje."  Pri nas jih sicer najdemo povsod na obali, kjer je sedimentno dno med 0,5 in tudi več kot 10 metri globine. "Največ jih je na morskih travnikih," je izpostavil.

Lupine mrtvih školjk, ki so jih ljudje opazili vzdolž celotne slovenske obale, naš bralec pa je naletel nanje v Strunjanu, tako niso nič nenavadnega. Gre za naravni proces, saj del populacije vedno odmre, je pojasnil Mavrič: "Pretekli petek jih je prinesla tramontana. Ko je leščur mrtev, ni več trdno pritrjen na morsko dno. Zato ga nevihte oziroma povečano valovanje morja izruva in izvrže na obalo."

Torej, leščurji niso poginili zaradi praživali ali  bakterije, je zatrdil Mavrič. "Večkrat tedensko smo pod vodo in kot sem že omenil, se školjke zdaj razmnožujejo in normalno odzivajo na dražljaje. Če bi bile bolne, tega ne bi počele. Kritično obdobje bo konec poletja, začetek jeseni, ko bo razmnoževanja konec in bodo izmučene. Takrat so tudi temperature morja najvišje, kar poveča možnosti okužb," je pojasnil in dodal, da bodo šele takrat videli, ali se bodo dejansko pojavili množični pogini.

Poleg zbiranja informacij želi hrvaško ministrstvo ozavestiti javnost, zakaj je pomembno, da si prizadevamo ohraniti vrsto 

Veliki leščur je razširjen po celotnem Jadranu in ima pomembno vlogo v ekosistemu kot morski filter. Na njegovo lupino se pritrjujejo in na njih živijo še številni drugi organizmi, piše MorskiHR.

Zato si hrvaški Inštitut za varstvo okolja in naravo ministrstva za varstvo okolja in energetiko prizadeva, da bi ocenili stanje napredovanja okužbe na hrvaškem Jadranu. Pripraviti in izvesti želijo varstvene ukrepe v sodelovanju z ustreznimi znanstvenimi in strokovnimi institucijami, javnimi ustanovami, ki upravljajo z nacionalnimi in naravnimi parki ter posameznimi okrožnimi javnimi ustanovami za upravljanje zaščitenih naravnih vrednot, obveščajo na MorskiHR.

V trenutnih razmerah je treba najprej določiti lokacije leščurjev, ki jih okužbe še niso prizadele, in tiste, na katerih so še vedno prisotni živi posamezniki."Živi posamezniki v okuženem območju so potencialno odporni posamezniki, kar bi lahko bila osnova za naravno regeneracijo populacijo leščurja," razlagajo na MorskiHR.

Prejeta obvestila javnosti si bo mogoče ogledati na Bioportalu, kjer so med drugim podatki o opredeljenih lokacijah leščurja, zbranih s pomočjo sodelovanja znanstvene in strokovne skupnosti ter zainteresirane javnosti, še pišejo na MorskiHR.