Huawei Sloveniji s pomočjo domačih lobistov 'vljudno predlaga' plačilo 170 milijonov

Na podlagi od Huaweia naročenih in plačanih mnenj Inštituta za primerjalno pravo pri Univerzi v Ljubljani in Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani Huawei piše Sloveniji: "Vljudno predlagamo, da v izogib nastanku nadaljnje izjemne gospodarske škode naslovite naše pomisleke in da se vzpostavi kompenzacijska shema za izgube, ki jih je Republika Slovenija že povzročila s svojimi omejevalnimi ravnanji."

Domnevna diskiminacija Huaweia

Slovenija je letos poleti namreč spremenila tri leta star sklep o sprejemu ukrepov za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G. Urad vlade za informacijsko varnost je takrat pojasnjeval, da je tej odločitvi botrovalo priporočilo Evropske komisije, ki kitajski kolektiv Huawei in ZTE izpostavlja kot bolj tvegana od ostalih dobaviteljev opreme 5G. V Huaweiu so takrat odločitev Bruslja označili kot odločitev "na podlagi diskriminatornih presoj". "Komentarji predstavnikov Evropske komisije očitno ne temeljijo na preverjenih, transparentnih, objektivnih in tehničnih ocenah omrežij 5G," so dodali v odzivu.

Tokrat so v dopisu Vladi in ministrstvom zatrdili, da splošni akt AKOSA in Zakon o elektronskih komunikacijah pod pretvezo skrbi za informacijsko varnost predvideva zapiranje trga za opremo glede na državo izvora in da je diskriminatoren. Tako naj tudi ne bi bil v skladu z ustavnim načelom sorazmernosti, ki je pogoj za dopustnost posega v svobodno gospodarsko pobudo.

Kitajsko omejevanje demokracije in vohunjenje

Predsednik Ljudske republike Kitajske Ši Džinping je še letos poleti po poročanju Reutersa uradnikom na dvodnevnem srečanju o kibernetski varnosti v Pekingu naročil, da mora Kitajska doma vztrajati pri upravljanju, delovanju in zagotavljanju dostopa do interneta v skladu z zakonodajo: "Moramo se držati partijskega upravljanja interneta in slediti načelu, da internet deluje za ljudi." Ob popolnem nadzoru informacij in neobstoječi svobodi govora doma pa poskuša Kitajska svoj tovrstni vpliv širiti tudi daleč prek svojih meja. V Evropi na mehek način in z velikimi ekonomskimi projekti, v svoji soseščini pa grozi s silo. Ši Džinping je letos svoji vojski naročil, naj bo leta 2027 pripravljena na invazijo na sosednji Tajvan. To bi svet pahnilo v tehnološki kaos, svetovna ekonomija in celotni način življenja sta namreč povsem odvisna od proizvodnje polprevodnikov, proizvedenih v Republiki Kitajska (Tajvan). 20 odstotkov svetovne proizvodnje čipov je namreč na otoku ob obali Ljudske republike Kitajske, tu pa izdelujejo tudi večino najbolj sofisticiranih. Napad Kitajske na to demokracijo bi pomenil svetovni šok.

Ljudska republika Kitajska je na zadnjem indeksu demokracije britanskega medija The Economist globoko v rdečem. EIU ji je pripisal 1,94 točke od desetih, medtem ko ima Tajvan oceno 8,99 (precej višjo od slovenskih 7,75).

Danes je v Tajpeju zunanji minister Republike Kitajske (Tajvana) Joseph Wu za skupino evropskih novinarjev in 24ur.com dejal, da "vojna ni pred vrati in ni neizogibna samo zato, ker vidimo Ljudsko republiko Kitajsko, da se pripravlja na invazijo". Opozarja pa, da bi Kitajci radi dobili spopad brez vojne. V zadnjih desetletjih jim je to uspevalo predvsem preko industrijskega vohunjenja. Zato večina zahodnih demokracij vidi Huawei kot nacionalno grožnjo.

Sprega kitajske države in podjetij

Zgodba s kitajskim informacijskim gigantom ima več let dolgo brado, za prelomnico, ko so na zahodu začeli zvoniti alarmi, pa velja leto 2016, ko je Kitajska sprejela Zakon o nacionalni enotnosti. V skladu z njim je domačim podjetjem naloženo, da morajo "podpirati, pomagati in sodelovati z nacionalnim obveščevalnim sistemom in varovati državne skrivnosti". Obenem pa jim kitajska država zagotavlja, da bo pomagala in ščitila tiste posameznike in podjetja, ki bodo pri tem sodelovali.

Pri implementaciji tehnologije 5G se torej zastavlja ključno vprašanje nacionalne oz. kolektivne varnosti na zahodu. Glede Huaweia, četudi je uradno v 'samoupravnem' lastništvu zaposlenih, večina obveščevalnih služb v Evropi opozarja na povezanost podjetja s kitajsko komunistično oblastjo. "Nobena vlada ali tretja oseba nima deležev v našem podjetju, se ne vmešava v naše poslovanje ali vpliva na naše odločanje," sicer zagotavljajo v podjetju.

Prav zaradi veljave omenjenega zakona pa nekateri varnostni strokovnjaki - med njimi Martin Thorley z Univerze Nottingham, Jerome Cohen z NYU in Nigel Inkster, višji svetovalec mednarodnega inštituta za strateške študije - opozarjajo na varnostna tveganja, saj ni možno zagotoviti, da Huawei podatkov, ki bi jih obdelovalo omrežje 5G, ne bi posredoval kitajskim obveščevalnim službam. To pa bi močno kompromitiralo kibernetsko varnost na ravni držav, njihove kritične infrastrukture in na splošno komunikacij.

Državni zbor je v strategiji nacionalne varnosti informacijsko-kibernetske grožnje opredelil kot eno ključnih groženj. "Pri tehnologiji 5G govorimo o neposrednem vplivu tako na kritično infrastrukturo kot tudi na državljane, zato vprašanje 5G tehnologije za Vlado RS v prvi vrsti predstavlja vprašanje nacionalne varnosti," so maja 2020 zapisali po seji Sveta za nacionalno varnost.

Zahodne države, z izjemo ZDA, ki so ubrale bolj radikalen pristop in Huawei preprosto blokirale, so v tem času iskale rešitve za zmanjševanje varnostnih tveganj. Tako so se zavzemale za omejevanje dostopa, odprte kode za strokovnjake, izpolnjevanje posebnih pogojev za zagotavljanje varnosti sistema. EU je pripravila tudi posebne ukrepe za omejevanje tveganj na področju kibernetske varnosti 5G omrežij.

Pri Huaweiu sicer že ves čas zagotavljajo, da tovrstnih tveganj ni ter da so pri svojem delovanju maksimalno transparentni ter neodvisni od kitajske vlade.

Tožbe Huaweia

Huawei je septembra na lizbonskem sodišču vložil tožbo proti resoluciji portugalskega sveta za kibernetsko varnost CSSC, ki operaterjem v praksi prepoveduje uporabo njegove opreme v hitrih mobilnih omrežjih 5G. Resolucija sicer neposredno ne omenja Huaweia, vendar velja za hud udarec njegovim prizadevanjem, da bi vstopil na portugalski trg oz. podaljšal obstoječe pogodbe o 4G platformah. Svet za kibernetsko varnost je podal oceno "velikega tveganja za varnost omrežij, ki vključujejo tehnologijo 5G, s strani dobaviteljev ali ponudnikov, ki imajo sedež v državi, kjer vlada izvaja nadzor, vmešavanje ali pritisk na njene dejavnosti v tretjih državah".

Švedska je leta 2020 prepovedala telekomunikacijsko opremo Huawei in ZTE v svojem omrežju 5G. Prizivno sodišče pa je junija 2022 potrdilo prepoved. Švedska je od svojih telekomunikacijskih podjetij zahtevala, naj pred 1. januarjem 2025 z obstoječe infrastrukture in osnovnih funkcij odstranijo opremo Huaweia in ZTE. Huaweieva švedska izpostava, razočarana nad odločitvijo sodišča, je napovedala uporabo drugih pravnih sredstev v skladu s švedsko zakonodajo in zakonodajo EU.

V ZDA so 2019 vložili tožbo, a je sodišče februarja 2020 to tudi hitro zavrnilo.

Slovenski lobisti

Huawei podobno kot povsod po svetu tudi v Sloveniji namenja ogromno truda in sredstev v mehko prepričevanje, naj Slovenija pozabi na demokratična načela, kršenja človekovih pravic in se osredotoči na poslovne priložnosti. Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je mnenju dodal pojasnilo, da ne prevzema odgovornosti za morebitne posledice te analize in da je analiza neodvisna od naročnika. Ustanovitelja Centra poslovne odličnosti pa sta Blagovno-trgovinski center d. d. in Gorenje, katerega lastnik je kitajsko podjetje Hisense. Analizo so poleg Jožeta P. Damjana, ki je sicer v zadnjem času na svojih socialnih omrežjih naklonjen ruski invaziji na Ukrajino, pripravili še Črt Kostevc, Anamarija Cijan in Jakob Stemberger. Ustanovitelj Inštituta za primerjalno pravo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, kjer je avtor mnenja Samo Bardutzky tudi izredni profesor.

Pred štirimi leti smo tudi poročali, da je komunikacije za Huawei v Sloveniji prevzelo podjetje Stratkom. Podjetje Stratkom je v 80-odstotnem lastništvu pri Komisiji za preprečevanje korupcije registriranega lobista Francija Zavrla in 20-odstotnem Dejana Verčiča, visokošolskega učitelja na FDV.

Prikaz nasprotnih dejstev po ZMed: 

Družba Huawei je ponosna na svoje zaupanja vredne izdelke in storitve, ki so pridobili več kot 380 mednarodnih certifikatov neodvisnih tretjih oseb, in ki omogočajo povezovanje milijonov ljudi. Zaradi uporabe naše opreme v celotni zgodovini našega podjetja ni prišlo ni prišlo do nobenega zlonamernega incidenta na področju kibernetske varnosti. Če bo regulativno okolje v Sloveniji postajalo diskriminatorno glede na državo izvora dobavitelja, kot se nakazuje sedaj, to ne bo dvignilo ravni kibernetske varnosti, temveč povečalo stroške telekomunikacijskih storitev za običajne potrošnike in ogrozilo razvoj slovenske družbe. 

Članek med drugim vsebuje naslednje domneve in neutemeljene špekulacije:

(1) "Huawei je pred dvema tednoma Vladi republike Slovenije in v vednost petim ministrom poslal dopis [...] v njem Huawei terja neposredno povračilo v višini 170 milijonov evrov." Navedeno ne drži, saj v našem pismu vladi z dne 22. 10. 2023 (še) nismo zahtevali neposrednega povračila. Če bodo sprejeti diskriminatorni omejevalni ukrepi, kot so trenutno predvideni in v fazi sprejemanja (ali drugi ukrepi, ki bi imeli podoben učinek), bo to negativno vplivalo na vse deležnike.

(2) "[...] večina obveščevalnih služb v Evropi opozarja na povezanost podjetja s Kitajsko komunistično oblastjo". V resnici je zgolj peščica takšnih, ki je do sedaj izrazila nekatere pomisleke, pri čemer zanje niso predložili kakršnih koli dokazov. Ob tem poudarjamo, da Kitajska vlada ni nikoli pozvala ali prisilila družbe Huawei kot ponudnika infrastrukture IKT k posredovanju kakršnih koli podatkov o strankah ali občutljivih informacij.

(3) "Huawei podobno kot povsod po svetu tudi v Sloveniji namenja ogromno truda in sredstev v mehko prepričevanje, naj Slovenija pozabi na demokratična načela, kršenja človekovih pravic in se osredotoči na poslovne priložnosti." Poudarjamo, da to nikakor ne drži, saj nikoli nismo počeli karkoli od navedenega. V celoti spoštujemo demokratična načela v Sloveniji in drugih državah, v katerih poslujemo, kot tudi človekove pravice, mednarodne pogodbe, državne in lokalne predpise ter poslovno etiko. Huawei je zasebno podjetje, ki je bilo ustanovljeno že leta 1987 in uspešno posluje v več kot 170 državah po vsem svetu ter je v 100-odstotni lasti zaposlenih. V zadnjih letih je bil Huawei pogosto tarča neresničnih obtožb, nihče pa ni nikoli predložil dokazov o kršitvah s strani podjetja na področju informacijske varnosti. Zaradi uporabe naše opreme ni prišlo do nobenega zlonamernega incidenta na področju kibernetske varnosti. Ravno nasprotno, Huawei po vsem svetu intenzivno investira v kibernetsko varnost (vzpostavitev standardov, certificiranje, 6 centrov za varnostno ocenjevanje in preverjanje itd.).