Mediji, povezani s hutijevci, so prav tako poročali o napadu na predsedniško palačo, ki so jo označili za "sedež vojaških operacij". Jemenska vlada je napad označila za nadaljevanje stopnjevanja nasilja, ki vključuje tudi napade na civilna območja v mestih Taiz in Lahij ter na cilje v Savdski Arabiji.
Neimenovan minister mednarodno priznane vlade je pozneje za AFP potrdil, da je bil v času napada v palači tudi premier Šaja al Zindani in da ni bil poškodovan. Zindani sicer položaj predsednika vlade zaseda od februarja letos.
Vladne sile so poročale še o hutijevskih napadih z balističnimi raketami na stanovanjske četrti v mestu Marib v osrednjem delu države. Spopadi se zaostrujejo tudi v okolici mesta Taiz, kjer se obe strani borita za nadzor nad strateškimi gorskimi območji in dostopnimi potmi do mesta. Po poročanju Al Jazeere so hutijevci v zadnjih dneh zavzeli območji Misrah in Turba, ki predstavljata pomembna dostopa do gore Sabr s pogledom na Taiz. Vladne sile medtem poskušajo njihovo napredovanje zaustaviti.
Boji se širijo proti strateški ožini
Hutijevci so sredi septembra v bliskoviti ofenzivi zavzeli del jemenske obale ob Rdečem morju in prevzeli nadzor nad strateško pomembno ožino Bab al Mandab. Vladne sile so nato v začetku oktobra ob podpori savdskih zračnih napadov sprožile protiofenzivo in trdijo, da so ponovno zavzele del ozemlja, ki so ga pred tem zasedli hutijevci.
Spopadi se v zadnjih dneh osredotočajo tudi na območje pristaniškega mesta Duhab v provinci Taiz, kjer sile, zveste mednarodno priznani vladi, poskušajo napredovati proti omenjeni ožini.

Nadzor nad ožino je strateško pomemben za mednarodno pomorsko trgovino, saj leži ob eni ključnih poti za ladijski promet med Rdečim morjem in Adenskim zalivom. Hutijevci poleg tega ovirajo savdske pošiljke nafte, namenjene azijskim trgom, prek te pomorske poti.
Hutijevci napadajo savdsko naftno infrastrukturo in letališča
Hutijevci medtem stopnjujejo napade na cilje globoko na ozemlju Savdske Arabije, med drugim na energetsko infrastrukturo, vojaške objekte in letališča. V sredo so po lastnih navedbah izvedli napad na naftno družbo Aramco v Dahranu na vzhodu države, kjer je zagorela stavba. Savdske oblasti so v četrtek sporočile, da so na vzhodu države prestregle brezpilotni letalnik, v okolici Medine pa tudi manevrirno raketo. Hutijevci zanikajo, da bi ciljali Medino.
Po navedbah tiskovnega predstavnika koalicije pod vodstvom Savdske Arabije Turkija al Malikija je bilo med 7. in 11. oktobrom v napadih na mednarodno letališče kralja Halida v Rijadu ubitih 17 ljudi, 333 pa ranjenih. Letališče naj bi bilo od 1. oktobra tarča 20 napadov. Po navedbah savdske koalicije je bil eden od napadov izveden z desetimi brezpilotnimi letalniki, raketami in drugimi izstrelki, navaja Al Jazeera.

Varnostni svet Združenih narodov je najostreje obsodil nadaljnje in vse intenzivnejše hutijevske napade na Savdsko Arabijo. Ob tem je države pozval k spoštovanju obveznosti glede embarga na orožje za Jemen ter poudaril, da trajnega miru v državi ni mogoče doseči z nasiljem ali uporabo sile.
Savdska vojska kljub velikim vlaganjem težko ustavlja napade
Kot poroča The New York Times, se Savdska Arabija kljub dolgoletnim velikim vlaganjem v vojsko sooča s težavami pri obrambi pred napadi hutijevcev, ki jih podpira Iran. Kraljevina za vojsko letno nameni več kot 82 milijard dolarjev (okoli 73 milijard evrov), kljub temu pa ji nasprotniki povzročajo precejšnjo škodo z razmeroma poceni brezpilotnimi letalniki in manevrirnimi raketami.
Težava je deloma v tem, da je Savdska Arabija veliko vlagala v napredna bojna letala in prestrezne rakete, medtem ko se njena obramba težje spopada z nizko letečimi izstrelki, ki lahko spreminjajo smer. Takšne cilje je težje zaznati z radarji, zlasti kadar letijo nad goratim terenom. Po oceni vojaških analitikov je Savdska Arabija svoje najnaprednejše sisteme zračne obrambe dolgo usmerjala predvsem proti vzhodu in severovzhodu, kjer je pričakovala grožnje iz Irana ali Iraka, zaradi česar je jugozahodni del države slabše zaščiten.

Pomembno vlogo ima tudi nesorazmerje med stroški napada in obrambe. Ameriški prestrezni raketni sistem Patriot je zasnovan predvsem za uničevanje balističnih raket, ki sledijo predvidljivejši poti, medtem ko so brezpilotni letalniki in manevrirne rakete težje zaznavni. Ena prestrezna raketa Patriot stane več kot tri milijone dolarjev, medtem ko lahko brezpilotni letalnik stane le od 15.000 do 25.000 dolarjev (približno od 13.384 do 22.307 evrov).
Po podatkih ameriškega zunanjega ministrstva so ZDA Savdski Arabiji od leta 2020 prodale najmanj 730 prestreznih raket Patriot. Kljub temu vojaški analitiki opozarjajo, da sama količina napredne oborožitve ne zagotavlja učinkovite obrambe, če sistemi grožnje ne zaznajo dovolj zgodaj.
Težave tudi v organizaciji vojske
Savdska vojska se poleg tehnoloških težav sooča še z dolgotrajnimi organizacijskimi pomanjkljivostmi. Zaradi strahu pred vojaškimi udari, ki so v preteklosti pretresali številne arabske države, je bila vojska organizirana v dve ločeni strukturi: redno vojsko s približno 250.000 pripadniki in nacionalno gardo s približno 125.000 pripadniki. Slednja je bila tradicionalno tesno povezana s plemeni, zvestimi savdski dinastiji, njena naloga pa je tudi preprečevanje notranjih uporov.
Po navedbah analitikov za The New York Times sta obe strukturi močno centralizirani, odločanje pa je skoncentrirano na vrhu, kar omejuje samostojno ukrepanje na terenu. Prestolonaslednik Mohamed bin Salman je v okviru reformnega programa Vizija 2030 sicer poskušal izboljšati usklajevanje med vojaškimi strukturami, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da so spremembe počasne. Težave povzroča tudi vzdrževanje sodobne oborožitve, pri katerem se Savdska Arabija pogosto zanaša na zahodne izvajalce.

"To je za Rijad izjemno pretresljiv trenutek, ponižujoč na več področjih," je dejala Burcu Ozcelik, strokovnjakinja za varnostna vprašanja Bližnjega vzhoda pri obrambno-raziskovalni organizaciji v Londonu.
Vojna, ki se je začela leta 2015, znova v zagonu
Savdska Arabija je vojno proti hutijevcem začela leta 2015, ko je bil sedanji prestolonaslednik Mohamed bin Salman obrambni minister. Takrat je pričakoval, da bo uporniško gibanje mogoče poraziti v nekaj tednih, vendar se je konflikt sprevrgel v dolgotrajno vojno. Leta 2022 je bilo ob posredovanju Združenih narodov doseženo premirje, a so se spopadi ob zaostrovanju regionalnih napetosti znova okrepili.
Hutijevci so medtem okrepili in razširili svoj arzenal. Po poročilu Varnostnega sveta ZN nekatere vrste orožja izdelujejo tudi sami, dobavne vire pa so razširili, da niso več tako odvisni od iranske revolucionarne garde.
Savdska Arabija se za zdaj ne pripravlja na kopensko invazijo v Jemen, saj bi takšna operacija lahko prinesla dolgotrajne in krvave spopade na goratem območju, kjer imajo hutijevci pomembne prednosti. Poleg tega je protihutijevska koalicija znotraj Jemna razdeljena in slabo usklajena, zato zgolj nadaljevanje zračnih napadov verjetno ne bi zadostovalo za poraz upornikov, piše The New York Times.

Savdska Arabija je ob pomanjkanju širše ameriške podpore aktivirala obrambni dogovor s Pakistanom in Turčijo, ki ga je podpisala avgusta lani. Po ocenah analitikov bi državi lahko pomagali predvsem pri obveščevalnem delu in komunikacijah.
Možnost hitre politične rešitve ostaja majhna. Iran bi lahko po ocenah strokovnjakov hutijevce spodbujal k nadaljevanju napadov, da bi povečal stroške konflikta za Washington in Rijad, medtem ko hutijevci utrjujejo svoj položaj med regionalnimi zavezniki Teherana. Analitiki opozarjajo, da bi morebitna zmaga hutijevcev ali politična rešitev, dosežena pod njihovim vojaškim pritiskom, pomenila pomemben strateški uspeh za Iran.
V Jemnu se medtem poglabljajo tudi humanitarne posledice spopadov. Po navedbah humanitarne organizacije Islamic Relief se je število primerov kolere na jugu države v zadnjih treh tednih potrojilo. V zadnjih štirih tednih naj bi zabeležili približno 2000 primerov bolezni, najmanj 27 ljudi pa je letos zaradi nje umrlo. Več kot 200.000 ljudi je bilo v zadnjih tednih razseljenih, številni pa živijo v prenatrpanih taboriščih brez ustreznega dostopa do čiste vode in sanitarij.

































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.