'ICC ni ustvarjen za Zahod, ampak za Afriko in razbojnike, kot je Putin'

Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je pred dnevi zahteval izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, obrambnega ministra Joava Galanta in treh voditeljev Hamasa. Ti naj bi zagrešili vojne zločine v napadu na Izrael in ofenzivi v Gazi. Tako Izrael kot Hamas sta bila do odločitve Khana pričakovano kritična. 

Če bo ICC izdal nalog za prijetje, bodo morale države podpisnice rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča, omenjene osebe ob morebitnem vstopu na njihovo ozemlje prijeti in jih izročiti sodišču. Ne ZDA ne Izrael nista članici ICC in ne priznavata njegove pristojnosti za domnevne zločine svojih državljanov. Palestina se je sodišču pridružila leta 2015, v skladu s poznejšo odločitvijo ICC pa njegove pristojnosti obsegajo tudi palestinska ozemlja pod izraelsko okupacijo, kar vključuje tudi Gazo.

Zelo ostri odzivi in tudi grožnje pa prihajajo iz Bele hiše in pisarn ameriškega kongresa. Že 7. maja, pred odločitvijo ICC, sta ameriška kongresnika Chip Roy in Brian Mast vložila predlog 'Zakona o nasprotovanju nelegitimnemu sodišču' in se zavzela za uvedbo sankcij proti uradnikom ICC, ki poskušajo sodno preganjati državljane ali zaveznike ZDA, vključno z Izraelom. "ICC je nelegitimno sodišče, ki predstavlja veliko grožnjo suverenosti ZDA. Trumpova administracija je imela prav, ko je uvedla sankcije sodelavcem Mednarodnega kazenskega sodišča, če so si drznili preganjati ameriške državljane, pripadnike vojske ali naše zaveznike." Dodal je, da bi morala biti ameriška politika nedvomno jasna: "Če bo ICC preganjal naše zaveznike, bodo posledice." 

 Mast je dodal, da je njihovo sporočilo ICC jasno. "Morda vas ne priznavamo, a zagotovo boste vi prepoznali, kaj se zgodi, ko napadate Ameriko ali njene zaveznike." Takrat še potencialen nalog zoper Netanjahuja so označili za grožnjo edini demokraciji na Bližnjem vzhodu. "Ta dvojna merila so zloraba moči s strani Mednarodnega kazenskega sodišča in razkrivajo njegovo nepomembnost." Tudi on je v izjavi zagrozil s posledicami.

Kontroverzni ameriški senator Lindsay Graham je dejal, da je "ta nezaslišana odločitev resnična klofuta neodvisnemu sodstvu v Izraelu, ki je znano po svoji neodvisnosti".

Ameriški državni sekretar Anthony Blinken je odločitev o izdaji naloga za aretacijo označil za "sramotno". Oster je bil tudi predsednik Joe Biden, ki je odločitev označil za nezaslišano. Blinken je v sredo dejal, da je vlada pripravljena sodelovati s kongresniki, tako demokrati kot republikanci, glede sankcij proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču. "Glede na včerajšnje dogodke menim, da moramo preučiti ustrezne ukrepe, da bi se spoprijeli s to očitno napačno odločitvijo," je povedal Blinken.

Morebitne ameriške sankcije sicer ne bi predstavljaje precedensa, takšne ukrepe proti predstavnikom sodišča s sedežem v Haagu je Washington namreč sprejel že leta 2020 v času predsedovanja Donalda Trumpa. Sankcije, ki jih je Biden pozneje odpravil, so bile odgovor na odprtje preiskave morebitnih vojnih zločinov ameriške vojske v Afganistanu.

Karim Khan, ki se sedaj sooča s hudimi pritiski tistih, ki so še pred dobrim letom dni glasno podpirali njegove odločitve, je za CNN v sredo dejal, da mu je eden od višjih zahodnih voditeljev dejal, da je "ICC ustvarjen za Afriko in razbojnike, kot je Putin, in ne za Zahod in njegove zaveznike". 

Obravnava Putina in Netanjahuja: Dvoličnost ali povsem različna primera?

Ko je ICC marca 2023 odločil o izdanju naloga za aretacijo Vladimirja Putina zaradi suma, da je odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območji, je večina tistih, ki danes sodišče označujejo za nelegitimno, pozdravljala njegovo odločitev. Biden je v prvem odzivu dejal, da je bil nalog za aretacijo upravičen, Blinken pa, da imajo vse države, ki priznavajo sodišče, dolžnost izpolniti svoje obveznosti do ICC in jih pozval, naj sledijo nalogu za aretacijo ruskega predsednika.

ZDA so bile sicer v zagati pri deljenju informacij o domnevnih ruskih zločinih v Ukrajini s sodiščem, saj bi to lahko ustvarilo precedens in v nevarnost spravilo ameriške in zavezniške uradnike, proti katerim bi bili v prihodnosti lahko sproženi podobni postopki. Graham, ki je bil eden od podpisnikov poziva Bidnu, naj pomaga ICC v primeru Putin, je takrat zapisal, da je odločitev ICC, da izda nalog za njegovo aretacijo, "velik korak v pravo smer za mednarodno skupnost". ZDA so nato julija 2023 sporočile, da bodo sodelovale s sodiščem. 

Tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller je pred dnevi na novinarski konferenci skušal pojasniti razliko med primeroma Putin in Netanjahu in zanikal kritike o dvoličnosti ameriške administracije. "Razlika med Rusijo in Izraelom je, da je Izrael demokratična država z mehanizmi odgovornosti in preiskavami, ki tam trenutno potekajo. V Rusiji ni tako. Ne poznamo nobene preiskave vojnih zločinov v Rusiji. Obstaja temeljna razlika: Izrael je sporočil, da bo sodeloval v preiskavi, medtem ko Rusija ni izrazila pripravljenosti za sodelovanje z ICC in z njim tudi ni imela namena sodelovati."

"Na splošno je vse skupaj več kot nenavadno, da ZDA sedaj govorijo o uvedbi sankcij tudi proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču,"  se je na reakcijo Washingtona v primeru Netanjahu odzval tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Rusija, tako kot ZDA, ni članica ICC, prav tako ne Ukrajina, čeprav je Kijev sodišču podelil pristojnost za pregon zločinov, storjenih na njegovem ozemlju. 

Zakon o invaziji na Haag

Leta 2002 so ZDA sprejele relativno neznan Zakon o zaščiti ameriških uradnikov, neuradno znan kot Zakon o invaziji na Haag. Zvezni zakon je opisan kot zakon za zaščito vojaškega osebja Združenih držav in drugih izvoljenih in imenovanih uradnikov vlade Združenih držav pred kazenskim pregonom s strani mednarodnega kazenskega sodišča, katerega pogodbenice niso Združene države.

Zakon daje predsedniku pooblastilo, da uporabi "vsa potrebna in ustrezna sredstva za izpustitev osebja ZDA ali zaveznikov, ki se znajdejo v pridržanju ali zaporu po nalogu Mednarodnega kazenskega sodišča, v njegovem imenu ali na njegovo zahtevo".  Predsedniku tako tehnično omogoča, da odredi ameriško vojaško akcijo oz. invazijo na Nizozemsko, kjer se nahaja haaško sodišče, če oceni, da je treba zaščititi ameriške uradnike in vojaško osebje pred pregonom oz. jih rešiti iz pripora. Zakon še navaja, da se pristojnost lahko razširi tudi na uradnike in pripadnike oboroženih sil držav zaveznic v Natu in pomembnih držav, ki niso članice zavezništva, med katerimi so poleg Izraela še Avstralija, Egipt, Japonska, Argentina, Južna Koreja in Nova Zelandija. 

Zakon prepoveduje vojaško pomoč ZDA državam, ki so pogodbenice ICC. Vendar pa so dovoljene izjeme za pomoč članicam Nata, glavnim zaveznikom zunaj Nata, Tajvanu in državam, ki so z ZDA sklenile poseben sporazum (Člen 98) in se zavezale, da v primeru tiralic ICC vseeno ne bodo sodelovale s sodiščem pri izročanju ameriških državljanov.

Sprejetje zakona so obsodile organizacije za človekove pravice. Koalicija za mednarodno kazensko sodišče je dejanje označila za "nevarno simbolično nasprotovanje mednarodnemu kazenskemu pravosodju". Zakon je obsodila tudi organizacija Human Rights Watch in ob sprejetju tudi Evropski parlament. Več kot očitno s sprejetjem ameriškega zakon niso bili zadovoljni na Nizozemskem, kjer so ga takrat označili za škodljivega za čezatlantske odnose.