Naloga za prijetje Benjamina Netanjahuja in Joava Galanta je ICC novembra lani izdalo zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med izraelsko ofenzivo v Gazi.
Izrael, ki izpodbija tudi pristojnost sodišča, je maja letos na sodišče vložil prošnjo za razveljavitev izdanih nalogov za aretacijo. Sodišče je julija prošnjo Izraela zavrnilo z utemeljitvijo, da za preklic nalogov za prijetje ni pravne podlage.
Vendar se je Izrael pritožil tudi na to odločitev, a so sodniki v petek razsodili, da "vprašanje, kot ga je predstavil Izrael, ni predmet pritožbe".
Naloga za aretacijo Netanjahuja in Galanta sta v Izraelu in ZDA sprožila ogorčenje, ZDA so proti sodnikom ICC, med drugim tudi slovenski sodnici Beti Hohler, sprožile tudi sankcije. Netanjahu je nalog med drugim označil za "antisemitsko dejanje".
ICC je sicer ob nalogih za aretacijo Netanjahuja in Galanta novembra lani zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih med napadom palestinskih borcev na Izrael 7. oktobra 2023, izdalo tudi naloge za aretacijo treh visokih predstavnikov Hamasa - vodje oboroženega krila Hamasa Mohameda Deifa, vodje politbiroja Hamasa Ismaila Hanije in vodje Hamasa na območju Gaze Jahje Sinvarja - ki pa naj bi bili v spopadih oziroma med izraelsko ofenzivo v Gazi ubiti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.