Idilična pokrajina pod Himalajo, natopljena s krvjo

V Britanski Indiji so se prve težnje po osamosvojitvi pojavile konec 19. stoletja, največji zagon pa so dobile pod vodstvom Mahatme Gandhija v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja. Ob koncu druge svetovne vojne so te težnje dozorele in Britanci so morali končati svojo kolonialno nadvlado. To naj bi se uradno zgodilo 15. avgusta 1947, ko naj bi Indija postala samostojna.

A že pred tem je prišlo do razkola v Indijskem nacionalnem kongresu, ki si je prizadeval za odhod Britancev iz Indije. Indijski muslimani so se bali prevlade hindujcev in so zahtevali posebne pravice. Ker teh zagotovil niso dobili, so dan pred Indijo ustanovili lastno državo – 14. avgusta 1947 je tako nastal Pakistan. Sprva je bila ta država razdeljena na zahodni in vzhodni del, slednji pa je kasneje tudi ob pomoči Indije postal današnji Bangladeš.

Razkol leta 1947 je namesto slavja ob osamosvojitvi izpod kolonialnega jarma prinesel krvavo medversko nasilje. V njem je po nekaterih ocenah umrlo okoli milijon ljudi, po drugih pa do dva milijona. Več deset tisoč žensk in deklic je bilo posiljenih.

Ena največjih prisilnih selitev v zgodovini človeštva

Delitev indijske podceline je sprožila tudi ene največjih migracij v zgodovini človeštva, saj se je skušalo na varno zateči na milijone ljudi. Po ocenah popisa prebivalstva iz leta 1941 je prebivalstvo Britanske Indije štelo 318 milijonov ljudi. Od tega je bilo 239 milijonov hindujcev in 43 milijonov muslimanov, ostali pa so bili pripadniki drugih verskih skupin, tudi kristjanov.

Ob ločitvi leta 1947 so hindujci in sikhi bežali v Indijo, muslimani v Pakistan. Svoje domove je moralo skupno zapustiti okoli 15 milijonov ljudi. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bila to največja prisilna selitev v zgodovini človeštva.

Državi doslej že trikrat v vojni

Delitev je botrovala tudi stalnim napetostim glede meje med državama. Še danes je sporna razmejitev v pokrajini Kašmir, ki leži na skrajnem severu Indije. Okoli 37 odstotkov ozemlja Kašmirja je danes v Pakistanu in 63 odstotkov v Indiji, obe državi pa želita zase celotno pokrajino v Himalaji.

Državi sta se doslej zapletli v tri vojne, od tega v dve zaradi Kašmirja. Sosedi, ki sta jedrski sili, sta sicer leta 2004 začeli mirovni proces, a pri tem dosegli le malo napredka.

Napetosti med državama so znova narasle pred dvema tednoma, ko je med napadom v Kašmirju umrlo 26 ljudi, večinoma indijskih turistov. Indija je napovedala oster odziv in kmalu zaprla tudi osrednji mejni prehod med državama. Indijski premier Narendra Modi je vojsko pooblastil za ukrepanje v Kašmirju, v Islamabadu pa so napovedali odločen odziv Pakistana na vsako agresivno dejanje.

Zadnji večji konflikt med državama sega v leto 2019, ko je Indija v Pakistanu izvedla zračne napade kot povračilni ukrep za samomorilski napad v Kašmirju, v katerem je bilo ubitih 40 pripadnikov paravojaških sil. Pakistan je dan zatem odgovoril z zračnim napadom, nato pa še sestrelil indijsko vojaško letalo ter zajel pilota, kar je državi pripeljalo na rob vojne.

V indijskem delu Kašmirja se je poleg tega leta 1989 začel upor proti oblastem v New Delhiju, zaradi katerega je bilo doslej ubitih več deset tisoč ljudi, večinoma civilistov. Na tisoče hindujcev je v strahu pred nasiljem pobegnilo iz Kašmirja v druge dele Indije.

Dve poti sosednjih držav

Po razglasitvi neodvisnosti sta se morali na novo nastali državi poleg iskanja lastne identitete soočiti še z uničenim gospodarstvom, revščino, nepismenostjo in notranjim rivalstvom, bili pa sta tudi brez uveljavljenega upravljanja države. Po podobnih začetkih sta državi kasneje šli vsaka po svoji poti.

Indija, v kateri sobivajo številne skupine različnih ver, okusov in ideologij, se je razvila v demokratično državo z izoblikovanimi civilnodružbenimi institucijami, kot so svobodni mediji in redne volitve na vseh ravneh. Danes je Indija kot ena najstabilnejših držav na celini vzor številnim državam v Aziji in Afriki.

Danes v Indiji živi več kot 1,4 milijarde ljudi, po številu prebivalcev je s prvega mesta izrinila Kitajsko. Veliko večino prebivalcev v Indiji predstavljajo hindujci. Tamkajšnja desnica zato vse glasneje zahteva, naj Indijo z zakonom razglasijo za hindujsko državo, zaradi česar se okoli 210 milijonov muslimanov ter pripadniki drugih manjšin vse bolj bojijo za svojo prihodnost. Tovrstne težnje podpira tudi premier Narendra Modi.

Kritike o tihi podpori terorizmu

Pakistan se na drugi strani že dolga leta sooča s politično nestabilnostjo. Državo je pretreslo tudi več državnih udarov. Soočala se je tudi z velikimi varnostnimi izzivi in pritiskom islamskih skrajnežev, zlasti na severu države ob meji z Afganistanom. Pogosti so tudi krvavi teroristični napadi. A Pakistan je tudi tarča kritik, da po tihem terorizem podpira. Navsezadnje se je nedaleč od prestolnice Islamabad skrival tudi najbolj iskani terorist Osama bin Laden. 

Državo so hromile tudi naraščajoča inflacija, šibka vrednost državne valute in velik dolg.