O tem, da se je ljubljanski inštitut Ifimes specializiral v obračanju plošč smo v preteklosti že pisali. Spomnimo, najprej sta se zaradi sporne analize razmer v Srbiji in Črni gori od skopih in neakademskih sestavkov inštituta distancirala nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić ter zadnji vodja jugoslovanske diplomacije Budimir Lončar. Razjezilo ju je predvsem dejstvo, da je inštitut, ki ga vodi doc. dr. Zijad Bečirović, po sestanku s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem napravil obrat za 180 stopinj in začel podpirati njegovo politiko, potem ko jo je več let obsojal zaradi istih potez.
"Analize so primer enostranskega in tendencioznega interpretiranja dejstev z dodatkom neutemeljenih predpostavk," sta takrat zapisala in dodala, da se ne želita spuščati v špekuliranje o tem, komu tovrstna besedila koristijo. Od analitikov in nekaterih balkanskih medijev pa je bilo v tem času slišati kar nekaj namigovanj o tem, da inštitut pač prilagaja vsebino analizi po pravilu 'kdo da več'.
Podgoriški Digitalni forenzični center (DFC) je že pred časom opozoril na nekonsistentnost pisanja inštituta, ko je njegovo politično usmeritev razdelil v dve obdobji, in sicer tisto, v katerem je Vučića označeval za dediča Miloševićeve in Šešeljeve nacionalistične linije, črnogorsko vodstvo pa za faktor stabilnosti v regiji, ter aktualno obdobje, v katerem pa sta Vučić in Milo Đukanović nenadoma zamenjala bregove.
Od Vučićevih Rusov ...
Na predhodnih volitvah je Ifimes tako trdno stal za Đukanovićevo opcijo, ki Črni gori vlada že od leta 1992, torej skoraj tri desetletja. Seveda takrat dolgoletna vladavina ene politične opcije ni bila vprašljiva, sporne so bile predvsem poteze Beograda in tudi Moskve, ki si je prizadevala, da bi Črno goro odmaknila od približevanja evroatlantskim organizacijam.
Ifimes je v analizi z naslovom Parlamentarne volitve v Črni gori 2016: Rusija išče črnogorskega Dodika opozarjal na rušilni potencial opozicije, ki bi lahko ogrozil stabilnost države, ter tudi domnevne sporne rabote opozicijske Demokratske fronte (DF) pri pranju denarja in povezavah z Rusi, ki preko ekonomskih vzvodov povečujejo svoj politični vpliv v državi.
V omenjenem sestavku avtor analize tudi pohvali začetek boja proti korupciji in kriminalu v Črni gori ter tudi stopnjo ekonomske svobode. "Volivci bodo na prihajajočih volitvah imeli priložnost izbirati med relativno stabilnostjo in negotovostjo, ki lahko pripelje do destabilizacije Črne gore in celotne regije," je ocenjeval inštitut v letu 2016. Po štirih letih nato sledi popoln zasuk.
... do Đukanovićevega despotizma
Ifimes je nato štiri leta pozneje iz vseh topov udaril po črnogorskem 'voždu'. Najprej s prispevkom Črna gora: Konec ere Mila Đukanovića, nato Črna gora 2020: Oža se obroč okrog Mila Đukanovića, Zahodni Balkan 2020: Poskus ponavljanja zgodovine ter najbolj svežim Ali bo EU priznala rezultate volitev v Črni gori?
Da sta si predsednik države Đukanović in njegova DPS nabrala kar nekaj nezadovoljstva prebivalcev zaradi spora s Srbsko pravoslavno cerkvijo (SPC) ob sprejetju zakona o svobodi veroizpovedi, po katerem SPC grozi odvzem nekaterih verskih objektov v državi, ni nobena skrivnost. Tudi to ne, da javnomnenjske ankete napovedujejo občutno zmanjšanje razlike med vladajočo DPS in opozicijo.
Vendar Ifimes tokrat zavzema stališče, diametralno nasprotno tistemu leta 2016, čeprav se politična klima v Črni gori, razen povečanja predvolilnih napetosti, ni kaj dosti spremenila. Pa vendar, faktor stabilnosti je zdaj postal faktor destabilizacije, ogroženost neodvisnosti Črne gore od Srbije in Rusije je postala "domnevna", Đukanovićev odhod naj bi prinesel hitrejšo integracijo v EU, režim Mila Đukanovića pa najbolj ogroža Črno goro in njene državljane, saj je "31 let obljubljal boljše življenje in višji standard, v resnici pa je v vsakem smislu oropal in opustošil državo, Đukanović pa glede na javno dostopne podatke spada med najbogatejše predsednike na svetu".
Državo in njenega voditelja, ki ju je Ifimes pred štirimi leti hvalil glede boja proti korupciji, zdaj isti inštitut uvršča v polje "kriminala mednarodnih razmer". Še več, sklicuje se na profesorja dr. Žarka Puhovskega, ki je vedenje Črne gore primerjal z vedenjem Avstrije po drugi svetovni vojni. Tako Črna gora kot Avstrija naj bi se namreč deklarirali kot "prvi žrtvi Miloševićeve oz. Hitlerjeve diktature, čeprav sta obe sodelovali v vojnah in zločinih".
Če je bila Črna gora zavezana demokraciji leta 2016, pred volitvami 2020 vladajoča struktura po mnenju inštituta pripravlja cel kup volilnih prevar, ki bi vse bolj nepriljubljenemu Đukanoviću omogočile obstanek na oblasti, državo z najdlje vladajočim režimom v Evropi pa pahnile v izolacijo in nestabilnost.
In da bo Ifimesova zmeda popolna, so nekateri vidnejši politiki iz Jugovzhodne Evrope, ki jih sicer odkrito podpira mednarodni inštitut s sedežem v Ljubljani, izrazili podporo Milu Đukanoviću. Albanski premier Edi Rama je pred volitvami predsedniku sporočil: "Zmagaj za Črno goro in vse nas." Đukanovića sta podprla tudi mandatar za sestavo nove severnomakedonske vlade Zoran Zaev ter član predsedstva BiH Željo Komšić.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.