Ikono Ruth Bader Ginsburg bo nasledila konservativna mati sedmih otrok

Amy Coney Barrett, mati sedmih otrok, od tega dveh posvojenih s Haitija, bo tako zasedla položaj liberalne sodne ikone Ruth Bader Ginsburg, ki je umrla pred dobrim tednom zaradi raka, stara 87 let.

Demokrati so zahtevali, da se republikanci držijo pravil, ki so jih postavili leta 2016, in naslednice pokojne sodnice v volilnem letu ne potrdijo. Leta 2016, ko je predsednik Barack Obama za naslednika pokojnega konservativnega vrhovnega sodnika Antonina Scalie predlagal Merricka Garlanda, so namreč večinski senatni republikanci predlagali, da se v volilnem letu vrhovnih sodnikov ne potrjuje in je treba počakati na izid volitev, vrhovnega sodnika pa naj imenuje zmagovalec. Ideja sicer ni imela nobene podlage v političnih ali pravnih precedensih oziroma zakonodaji, in Trump se tega zdaj ni držal. Z novim imenovanjem bo imelo sicer zdaj vrhovno sodišče ZDA konservativno večino s 6:3.

Trump je Amy Coney Barrett opredelil kot žensko izjemne inteligence in značaja ter spomnil, da je to že njegovo tretje imenovanje na vrhovno sodišče. Sodnica pa je dejala, da ima rada ZDA in ustavo, pohvalila življenje in delo Bader Ginsburgove. Dejala je tudi, da je njena sodna filozofija povsem enaka kot Scalijeva, kar pomeni, da sodniki niso zakonodajalci in morajo upoštevati zakone točno tako, kot so napisani.

Demokrati njenemu imenovanju ostro nasprotujejo, vendar kot senatna manjšina nimajo možnosti, da bi potrditev blokirali. Prepričani so sicer, da je z njenim imenovanjem ogrožena pravica Američank do splava, zdravstvena reforma Obame, skrbi jih tudi, da bodo ogrožene pravice manjšin in homoseksualcev. Nekaj analitikov je demokrate že opozorilo, naj bodo pred volitvami previdni z napadi na Coney Barrettovo, saj bi se lahko zamerili sredinskim volivcem. 

Coney Barrettova med demokrati prah dviguje še posebej zaradi stališč do splava, ki ga označuje kot "nemoralnega". Za demokrate je to v tej situaciji še večja težava, saj se vrhovno sodišče obrača v prid konservativnih vrednot, in demokrate skrbi, da bi se dejansko zgodil preobrat v zakonodaji, ki dovoljuje splav. Ta že dolga leta deli ameriško javnost, stališča obeh polov pa so vse bolj skrajna – v razponu od popolne prepovedi tudi v primeru posilstva pa do "popolne svobode" – torej vse tja do konca nosečnosti. 

V ozadju dogajanja pa je tudi veliko političnega kupčkanja. Tokratne ameriške volitve bodo minile v znamenju novega koronavirusa, ki je v ZDA terjal že več kot 200.000 življenj in na kolena spravil gospodarstvo. Analitiki menijo, da bo vse skupaj vplivalo na volilno udeležbo, pričakujejo zaplete z glasovanjem po pošti. In ni jih malo, ki menijo, da bi se lahko volitve razpletle šele na sodišču, če bo rezultat izjemno tesen.

Tudi Trump je namreč nakazal, da bi se to utegnilo zgoditi, so pa njegove komentarje izjemno hitro pograbili nekateri analitiki, ki v tem že vidijo Trumpovo napoved, da ob morebitnem porazu ne bo želel zapustiti Bele hiše, prav tako mu očitajo, da si vrhovno sodišče sestavlja tako, da bi v primeru odločanja o volitvah razsodilo v njegov prid. Analitiki še menijo, da bi se lahko volitve končale "s kaosom, protesti in nasiljem". A s protesti se je končala tudi Trumpova izvolitev pred štirimi leti, ko so ulice zavzeli jezni demokratski podporniki.  

V več kot 200-letni zgodovini ZDA se sicer do zdaj še ni zgodilo, da predsednik ne bi mirno zapustil oblasti, nekaj republikancev pa meni, da Trump s takšno retoriko zgolj podžiga nasprotnike. A po drugi strani so ZDA tako razdeljene, da podžiganje ene ali druge strani resnično ni dobra ideja. Ali kot pravi nekdanja Trumpova pomočnica ministra za domovinsko varnost Elizabeth Neumann: "Morali bi se zavedati, kako napet je sedanji čas in biti zelo previdni."