Po skoraj dveh letih študentskih protestov je Srbija na nedeljskih volitvah doživela velik politični preobrat. Aleksandar Vučić je priznal poraz svoje liste, pozornost javnosti pa se vse bolj usmerja k ljudem, ki bi lahko imeli pomembno vlogo pri oblikovanju nove oblasti.
Eden izmed njih je kardiolog Ilija Srdanović. Leta 1995 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Novem Sadu, leta 2001 končal specializacijo, leta 2004 pa še subspecializacijo. Leta 2010 je na Medicinski fakulteti v Beogradu magistriral iz kardiologije, leta 2012 pa je v Novem Sadu zagovarjal doktorat.

Specialist interne medicine od leta 2018 predava na katedri za urgentno medicino Medicinske fakultete v Novem Sadu, od leta 2025 pa ima naziv rednega profesorja.
Od leta 1997 dela na Inštitutu za kardiovaskularne bolezni Vojvodine v Sremski Kamenici, njegovi ožji strokovni področji pa sta perkutano zapiranje odprtega ovalnega okna (OOO) in okvare medpreddvornega pretina (ASD). Je tudi član Zdravniške zbornice Vojvodine.
Kot poroča srbski portal Istinomer, je od samega začetka zagovarjal in podpiral študentsko gibanje, prvič je zbrane javno nagovoril 23. maja 2026 na beograjskem trgu Slavija, ko je spomnil na padec nadstreška v Novem Sadu, kjer je umrlo 16 ljudi. "Ali so bili krivci kaznovani? So se institucije odzvale? Študenti so zahtevali odziv institucij, a kaj so dobili? Odgovor države je bil: 'Ne, krivcev ni.' Ne bodo našli krivcev. Veste, zakaj? Ker so prav oni najbolj odgovorni in največji krivci! Izhod iščemo pri mladih, ki želijo spremeniti državo in jo narediti boljšo, a oni so jo izboljšali že zdaj," je poudaril.
Ob njegovem vstopu v politiko so se pojavili komentarji, da bodo Srbi "izgubili dobrega zdravnika, morda pa dobili slabega politika". A Srdanovič obljublja, da ne bo opustil svojega zdravniškega poklica in svojih pacientov.
Profesor je odzive dela javnosti sprožil tudi septembra lani, ko je v intervjuju za portal Nova.rs, v katerem je govoril o režimu in srbskem predsedniku, izjavil, da "Vučić zelo dobro ve, da je v Novem Sadu persona non grata".

V oddaji "Da sam ja neko" je izjavil, da je bil "vse življenje v bistvu vojak".
"Klasičen vojak s puško v roki, vpoklican med vojno. Nato vojak po poklicu, v boju za človeška življenja. Vsi moji kolegi in jaz skupaj z njimi. In nazadnje vojak, ki se bori za boljši jutri svojega naroda. Zame je to domoljubje. Boriti se za boljši jutri svoje države. Boriti se za svobodo," je dejal.
Poleg Srdanovića je med prvimi desetimi na listi še devet kandidatov: Katarina Stanković, Željko Hubač, Aleksandar Cvetković, Katarina Šćepanović, Adem Mavrić, Miloš Jevtić, Tihomir Stanić, Tatjana Paunović in Milina Marić.
Na listi so med drugim tudi Zlatko Kokanović, Dejan Bodiroga, Dejan Šoškić, Zoran Đajić, Jovo Bakić, Dragan Jovanović, Mihail Dudaš in Mirko Poledica.

























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.