Na vrhu RightsX v Ženevi je Volker Türk poudaril, da se za na videz futuristično zgodbo o umetni inteligenci skriva starodavna zgodba o moči, poroča Euronews. "Peščica moških še vedno nadzoruje velik del svetovne računske moči, podatkov in infrastrukture umetne inteligence," je dejal. Ob tem pa še vedno nimamo skupnih pravil za pospeševanje ali usmerjanje njenega razvoja.
Po njegovih besedah ima pet tehnoloških podjetij v lasti več kot 70 odstotkov svetovnih zmogljivosti za računsko obdelavo umetne inteligence, kar kaže na izrazit demokratični primanjkljaj.
"Imamo tehnologijo prihodnosti, ki jo upravljamo skoraj na srednjeveški način: peščica izbrancev, skoraj brez nadzora, ravnotežij, sodelovanja in odgovornosti," je opozoril. Zgodovina po njegovih besedah kaže, da so ob takšni koncentraciji moči najprej prizadete pravice in svoboščine običajnih ljudi.

Türk je znova pozval k ureditvi umetne inteligence, ki bi v središče postavila človekove pravice. Opozoril je, da tehnologija vse bolj vpliva na življenja ljudi, pogosto brez njihove vednosti, obenem pa lahko na prikrit način izkrivlja javno razpravo. Pristranski algoritmi lahko po njegovih besedah krivice reproducirajo v industrijskem obsegu.
Posebej zaskrbljujoča je vse večja digitalizacija ključne infrastrukture, kot so promet, preskrba s hrano in zdravstvo. "Morda nismo daleč od dneva, ko bo umetna inteligenca lahko ohromila ključno infrastrukturo celotnih skupnosti ali držav, bodisi samostojno bodisi v napačnih rokah," je opozoril.
Ob razpravah o možnosti civilizacijskega zloma zaradi umetne inteligence se po njegovem mnenju zastavlja predvsem vprašanje, kdo odloča o tveganjih, ki jih je družba pripravljena sprejeti.
Kljub opozorilom je Türk izrazil optimizem, da se bodo ljudje sčasoma uprli nenadzorovani koncentraciji moči. Demokratični primanjkljaj bi se namreč lahko spremenil v primanjkljaj zaupanja. Kot primer je navedel mlade, ki se že odločajo za umik iz digitalnega okolja, da bi ponovno prevzeli nadzor nad svojim življenjem.

Koristi umetne inteligence bi bilo treba po njegovem mnenju pravičneje porazdeliti, za kar pa ne bo dovolj zgolj dobra volja tehnoloških podjetij. Potrebni so tudi regulacija, nadzor in odgovornost. Türk je razkril, da je vodilnim podjetjem na področju razvoja najnaprednejših modelov umetne inteligence že pisal in jih pozval k uvedbi učinkovitih varovalk, preden bo prepozno.
Ob tem je uporabil primerjavo z mlekom: še preden steklenica mleka pride na trgovinsko polico, mora prestati številne preglede in izpolnjevati vrsto predpisov. Zato je po njegovem samoumevno, da je določena regulacija potrebna tudi pri umetni inteligenci, katere potencial za povzročanje škode je velik, navaja Euronews.
Glede usposabljanja modelov umetne inteligence pa je predlagal, da bi kot njihovo temeljno vodilo uporabili Splošno deklaracijo človekovih pravic.








































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.