IMF Slovenijo pohvalil za ukrepanje ob šokih in pozval k reformam

Kot je v današnji objavi o zaključku posvetovanj s Slovenijo po 4. členu statuta IMF, ki so se končala 3. maja, navedel izvršni odbor, je slovensko gospodarstvo po pandemiji covida-19 lepo okrevalo. Po močni rasti v letu 2021 se je leto kasneje ob visoki rasti cen energije kot posledici vojne v Ukrajini in motenj v dobavnih verigah gospodarska rast upočasnila. Nov izziv so prinesle uničujoče poplave avgusta lani.

Oblasti so škodo zaradi poplav ocenile na skoraj pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), še precej višji bodo stroški nadgradnje infrastrukture, da bo odporna na podnebne spremembe. Inflacija se je ob padcu cen surovin in ob strožji denarni politiki znižala, so povzeli.

IMF za letos pričakuje nadaljevanje krepitve gospodarske rasti in nižanja inflacije. Letos naj bi se rast povišala na dva odstotka, k čemur naj bi prispevalo domače povpraševanje, tudi zaradi večjih naložb, povezanih s poplavami, in večja potrošnja, saj se bodo plače realno zvišale. Inflacija naj bi se do konca leta znižala pod tri odstotke, leta 2025 pa na dva odstotka.

Zunanja tveganja vključujejo zaostrovanje regionalnih konfliktov, ponovno nestanovitnost cen surovin in manjše zunanje povpraševanje. Motnje v dobavni verigi predstavljajo dodatna tveganja. Pomanjkanje delovne sile in širše omejitve zmogljivosti bi lahko vplivale na obnovo po poplavah ali na nižanje inflacije. Tveganje ostajajo tudi hudi vremenski dogodki.

Izvršni direktorji so pohvalili slovenske oblasti za gospodarsko odpornost države ter pravočasno in učinkovito ukrepanje ob šokih, vključno z uničujočimi poplavami. Obeti pa so negotovi, so opozorili in poudarili potrebo po ohranitvi preudarne fiskalne in makrobonitetne politike ter pospešitvi strukturnih reform.

Menili so, da bi bila potrebna močnejša fiskalna konsolidacija, da bi država dobila nekaj fiskalnega manevrskega prostora in izboljšala vzdržnost javnega dolga, posebej v luči pričakovanih višjih izdatkov, povezanih s staranjem družbe.

Ob višanju javnih izdatkov in visokem davčnem primežu so pozvali h konsolidaciji izdatkov skupaj s pokojninsko, zdravstveno in davčno reformo ter reformo plač v javnem sektorju. H konsolidaciji bi prispevala ukinitev ukrepov, povezanih s pandemijo in energetsko krizo, so predlagali. Pozdravili so transparentnost oblasti glede izdatkov za poplave in ob pripoznavanju negativnega učinka davka na bilančno vsoto bank. Kot menijo, bi moral ta ukrep po preteku predvidenega petletnega obdobja prenehati veljati.

Bančni sistem deluje zdrav, z visoko dobičkonosnostjo, kapitalom in likvidnostjo ter malo nedonosnimi terjatvami, so ocenili. Pozdravili so tudi napredek pri krepitvi okvira za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

Med drugim so pozvali k ukrepanju za naslavljanje neskladnosti na trgu dela in za poglobitev kapitalskega trga ter k zmanjšanju obdavčitve dela, saj da bi to pripomoglo k povečanju števila delovne sile. Pozdravili so še usmeritev oblasti v naložbe v digitalni in zeleni prehod ter poudarili pomen nadaljnjega prilagajanja podnebnim spremembam.