Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek trdil, da je izvidniški brezpilotni letalnik iz Madžarske kršil zračni prostor Ukrajine, ko je letel nad industrijskimi objekti v Zakarpatski regiji. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je pred tem zavrnil ukrajinske trditve, Viktor Orbán pa incidenta ni zanikal. "Verjamem svojim ministrom, ampak recimo, da je dejansko letel nekaj metrov tam, pa kaj? Ukrajina ni neodvisna država. Ukrajina ni suverena država," je dejal Orbán.
"Ukrajina ni v vojni z Madžarsko; v vojni je z Rusijo. Skrbeti bi jo morali brezpilotni letalniki na njeni vzhodni meji, saj so tukaj države članice Nata. Ukrajinsko zaledje je varno. Nihče je ne bo napadel od tam. Mislim, da jih Poljaki, Slovaki, Madžari ali Bolgari ne bi želeli napasti. To je prevara. Nima nobenega pomena," je dejal Orbán.
Pred tem sta se o tej zadevi pogovorila madžarski in ukrajinski zunanji minister. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je zanikal, da bi zadevni dron prihajal iz Madžarske, in ukrajinskega voditelja obtožil spodbujanja protimadžarskih čustev. "Volodimir Zelenski postaja noro protimadžarski, zdaj pa vidi grozote," je dejal Szijjarto. Njegov ukrajinski kolega Andrij Sibiha je odgovoril z zemljevidom, ki prikazuje pot drona, in madžarske uradnike označil za slepe.
Odnosi med Madžarsko in Ukrajino so po vrsti incidentov na zgodovinsko nizki ravni. Ukrajina je bombardirala naftovod Družba na ruskem ozemlju, s čimer je za več dni ustavila dobavo nafte Madžarski in Slovaški.
'Odrekli smo se dvema tretjinama ozemlja, Ukrajinci bi se lahko petini'
Levente Magyar, namestnik madžarskega zunanjega ministra, je namignil, da bi Ukrajina lahko razmislila o odstopu petine svojega ozemlja, pri čemer je navedel Madžarsko, ki je po prvi svetovni vojni "zaradi miru" odstopila dve tretjini svojega ozemlja. Pri tem je imel v mislih Trianonsko pogodbo iz leta 1920.
Opozoril je, da je bila Madžarska takrat na strani poražencev in je imela le dve možnosti: ali ponovno prijeti za orožje in storiti kolektivni samomor ali pa sprejeti mirovne pogoje, četudi bi to pomenilo izgubo dveh tretjin svoje države.
Trdil je, da je takratna vlada sprejela edino razumno, čeprav tragično odločitev. "Je bilo boleče? Seveda je bilo. Zdaj bi se morala Ukrajina odpovedati petini svojega ozemlja. Ne pravim natančno, kaj bi morala Ukrajina storiti, le naše izkušnje kažejo, da je mir včasih lahko boleč. Vprašanje je, kaj je pomembnejše, ohraniti državo ali obdržati nekaj tisoč kvadratnih kilometrov," je poudaril.
Namestnik zunanjega ministra je dodal, da se tveganje za eskalacijo in širjenje vojne povečuje z vsakim dnem.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.