Generalna skupščina ZN je danes resolucijo, ki 11. julij razglaša za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, sprejela s 84 glasovi za, 19 proti in 68 vzdržanimi. Resolucijo sta predlagali Nemčija in Ruanda, Slovenija pa je pri njej sodelovala skupaj s skoraj 40 državami. Za so glasovale vse nekdanje republike Jugoslavije razen Srbije.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je pred glasovanjem države ZN pozval, naj resolucije ne podprejo, saj da bo ta odprla stare rane in povzročila nove delitve v regiji. Ob tem je resolucijo označil za visoko spolitizirano, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Po glasovanju se je v Generalni skupščini zgodil incident, po tem, ko je v dvorano vdrlo več ljudi s srbsko zastavo. S srbsko zastavo se je po sprejetju resolucije ogrnil tudi Vučić.

Medtem so na Novem Beogradu v srbski prestolnici neznanci razobesili transparent, na katerem piše, da Srbi niso genociden narod. V središču Beograda pa so novinarji N1 opazili kolono več deset vozil, okrašenih s srbskimi zastavami. Podobna kolona se je vila tudi po ulicah severnega dela Kosovske Mitrovice.

V Podgorici se je pred vladnim poslopjem zbrala množica ljudi in izrazila nasprotovanje odločitvi črnogorske vlade, da resolucijo podpre. Prisotni so med drugim skandirali ime generala Ratka Mladića, ki je vodil enote bosanskih Srbov, ki so leta 1995 v Srebrenici pobili več kot 8000 Bošnjakov. Skandirali so tudi "Rusija" in "izdaja", poroča srbski portal televizije N1.

V Ljubljani pozdravili sprejetje resolucije o Srebrenici v ZN

Resolucija o genocidu v Srebrenici, ki jo je danes sprejela Generalna skupščina ZN, pomembno izpostavlja, da se grozote, ki so se zgodile pred skoraj 30. leti, ne smejo ponoviti ali pozabiti, je sporočil predsednik vlade Robert Golob. Sprejetje resolucije je pozdravilo tudi ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).

"Resolucija, s katero bo uveden Mednarodni dan razmišljanja in spomina na genocid v Srebrenici leta 1995 pomembno izpostavlja, da se grozote, ki so se zgodile pred skorajda 30. leti, ne smejo nikoli ponoviti in pozabiti," je v odzivu na omrežju X zapisal Golob.

Sprejetje resolucije so pozdravili tudi na MZEZ. "Ta zgodovinski trenutek potrjuje zavezanost mednarodne skupnosti vsakoletnemu spominu na dostojanstvo žrtev genocida, ki je terjal najmanj 8372 življenj," so zapisali in poudarili, da je bila med predlagateljicami resolucije tudi Slovenija.

Po navedbah ministrstva sprejetje resolucije potrjuje pomen mednarodne solidarnosti pri obravnavi preteklih hudodelstev. "Slovenija verjame, da lahko resolucija zapolni pomembno vrzel ter dolgoročno prispeva k miru, pravičnosti in spravi v BiH ter v regiji Zahodnega Balkana," so dodali in izrazil prepričanje, da so "ti koraki nujni za napredek in ustvarjanje uspešne prihodnosti za vse".

Resolucijo pozdravili v Sarajevu 

Sprejetje resolucije o genocidu v Srebrenici v Generalni skupščini ZN so pričakovano pozdravili v Sarajevu. Po besedah predsedujočega predsedstvu BiH Denisa Bećirovića je zmagala resnica. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je medtem resolucijo označil za neuspešno, v Podgorici pa je pred vladnim poslopjem protestirala množica ljudi.

Predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine Denis Bećirović je po sprejetju resolucije na družbenem omrežju Instagram zapisal, da je zmagala resnica in da "bitka za resnico in pravico nima alternative".

Premier entitete Federacije BiH Nermin Nikšić je v odzivu izpostavil, da je bilo sprejetje resolucije nujno zaradi tistih, ki genocid v Srebrenici zanikajo. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so sprejetje dokumenta podprli. Sprejetje resolucije je kot zmago resnice in pravice pozdravilo tudi združenje Matere Srebrenice, poroča bosansko-hercegovski portal televizije N1.

Predsednik entitete Republike Srbske Milorad Dodik je resolucijo označil za neuspešno, češ da je ni podprla niti polovica članic ZN. "Skoraj 110 držav ni glasovalo, bile so proti ali vzdržane. To je neuspešna resolucija," je dejal.

Generalna skupščina ZN je resolucijo, ki 11. julij razglaša za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, sprejela s 84 glasovi za, 19 proti in 68 vzdržanimi. Resolucijo sta predlagali Nemčija in Ruanda, Slovenija pa je pri njej sodelovala skupaj s skoraj 40 državami. Za so glasovale vse nekdanje republike Jugoslavije razen Srbije.