Incident v Leipzigu: sledi naj bi vodile v Srbijo

Po poročanju Spiegla preiskovalci preiskujejo povezave med incidentom na leipziškem letališču in odkritjem eksploziva na srbsko-madžarski meji. Tam je srbska policija 11. junija ustavila avtomobila, v katerih sta bila moška, ki so ju pridržali.

Eden od njiju je srbski državljan, drugi pa ima srbsko in rusko državljanstvo. V enem od vozil so našli sestavne dele predelanega drona in oddajnik za njegovo upravljanje, v drugem pa pločevinki z eksplozivom. Po poročanju Spiegla sta bila osumljenca namenjena proti Madžarski, torej v EU.

Nemški varnostni organi preiskujejo morebitne povezave med pridržanima v Srbiji in osumljencema za poskus napada z dronom v Leipzigu. Šlo naj bi za beloruskega in latvijsko-ruskega državljana.

Srbija je po poročanju Spiegla tudi opisana kot kraj, ki po mnenju evropskih obveščevalnih služb služi kot "žarišče" za ruske sabotaže v Evropi ter za novačenje in usposabljanje ljudi za ruske obveščevalne službe.

V povezavi z incidentom v Leipzigu nemški preiskovalci preverjajo tudi sledi na Poljskem. Kot je Spiegel izvedel iz varnostnih virov, je eden od doslej identificiranih osumljencev povezan z drugim incidentom, in sicer požigom trgovine s strojno opremo v Lodžu na Poljskem julija 2024. Moški naj bi imel stike z ruskimi obveščevalnimi službami.

Po poročanju nemških medijev naj bi več evropskih obveščevalnih služb imelo informacije o vsaj štirih sabotažnih mrežah pod nadzorom Rusije, ki so trenutno aktivne v EU.

Srbski tožilci pa so danes sporočili, da so bile v okviru preiskave organizirane skupine, ki je bila osumljena tihotapljenja eksploziva in dronov v države EU, pridržane štiri osebe.

Skupina, za katero oblasti pravijo, da vključuje še tri druge člane, je osumljena, da je v Srbiji pridobivala eksploziv in drone, preden jih je prepeljala na "vnaprej načrtovane in dogovorjene lokacije" znotraj držav EU.

Skupino so odkrili, potem ko so aprila v bližini plinovoda na meji z Madžarsko našli eksploziv, so sporočili tožilci.

Srbska preiskava organizirane skupine se je začela 12. junija, vendar je tožilstvo ni povezalo z incidentom v Leipzigu, poroča AFP, ki pri tem navaja izjavo tožilstva, da srbske oblasti sodelujejo s preiskovalnimi organi v evropskih državah. Podrobnosti ali narodnosti aretiranih niso razkrili.

Dron, opremljen z eksplozivom, so na letališču v Leipzigu odkrili 4. avgusta, v torek pa je Nemčija za incident neposredno okrivila Rusijo. Berlin je zato napovedal niz ukrepov, med njimi zaprtje ruskega konzulata v Bonnu, ruskega veleposlanika v Berlinu pa so poklicali na pogovor.

Poleg tega je nemška vlada napovedala tudi prekinitev najemne pogodbe za ruski kulturni center v Berlinu, Rusko hišo. Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa že dlje časa obstaja sum, da Moskva omenjeni kulturni center uporablja za vohunske namene.

Moskva je v odgovor danes napovedala, da bodo po vsej državi zaprli nemške kulturne centre, ki so podružnice Goethejevega inštituta. Gre za eno od zadnjih nemških institucij, ki kljub napetostim med Moskvo in Zahodom zaradi vojne v Ukrajini še delujejo v Rusiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po incidentu v Leipzigu napovedala povečanje pritiska na Moskvo. Z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem pa sta v sredo zatrdila, da tovrstni napadi zaveznic ne bodo odvrnili od podpore Ukrajini. 

Rusija aktivno pripravlja sabotaže proti Danski, zlasti proti njeni obrambni industriji, so za francosko tiskovno agencijo AFP danes sporočili iz danske varnostne in obveščevalne agencije PET.

Sporočili so, da "ruske obveščevalne službe aktivno pripravljajo sabotaže, usmerjene proti obrambni industriji na Danskem". Po njihovih navedbah ruski obveščevalci preko družbenih omrežij rekrutirajo "navadne Dance", da jim pošiljajo fotografije, ki bi jih lahko uporabili pri načrtovanju sabotaž. Ljudi so zato pozvali, naj bodo pozorni na takšne predloge.

Vodja protiobveščevalne službe agencije Emil Graesholm je v pogovoru za današnjo izdajo danskega dnevnika Berlingske dejal, da bodo razkrili podrobnosti o metodah.

"Izbira ciljev in priprave so tako specifični, da menimo, da je nujno opozoriti javnost, saj gre za grožnjo, ki jo je treba vzeti resno," je poudaril. Po mnenju agencije je namreč pomembno predvsem to, "da celotna obrambna industrija sprejme potrebne varnostne ukrepe, da se bo lahko sama zaščitila", je še dejal Graesholm. Dodal je, da so mnogi to že storili.