Ameriško orožje za Ukrajino bo financirala več kot polovica zaveznic

Pričakovanja generalnega sekretarja zveze nato Marka Rutteja in ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha, da se bo financiranju nadaljnjih dobav ameriškega orožja Ukrajini pridružilo še več držav, so se izpolnila. Kot je povedal Rutte, je dve milijardi dolarjev za dobavo prvih štirih svežnjev ameriškega orožja in druge vojaške opreme Ukrajini prek Natove pobude PURL prispevalo šest držav članic, to so Danska, Norveška, Švedska, Nemčija, Nizozemska in Kanada.

"Danes pa so zaveznice ena za drugo napovedovale nove prispevke. Zdaj se jih je pridružilo že več kot polovica," je dejal glede pobude, v okviru katere Kanada in evropske članice Nata plačujejo za dobave ameriškega orožja in druge vojaške opreme Kijevu. Pobudi se je nedavno pridružila tudi Slovenija.

Ta podpora Ukrajini je po besedah generalnega sekretarja tako pomembna za varnost Nata, da se bo članicam upoštevala pri izpolnjevanju zaveze k zvišanju jedrnih obrambnih izdatkov na 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ki je del širše zaveze k zvišanju proračunskih izdatkov za obrambo in varnost na pet odstotkov BDP do leta 2035, sprejete na vrhu v Haagu.

Zviševanje obrambnih izdatkov je bila druga osrednja tema današnjega zasedanja obrambnih ministrov, ki je bilo prvo po junijskem vrhu voditeljev. "Danes smo se strinjali, da bomo še okrepili naše zmogljivosti, da bi izpolnili zaveze iz Haaga o povečanju naložb v obrambo," je povedal Rutte.

Po neuradnih informacijah POP TV bo Slovenija prispevala 43 milijonov evrov, česar pa obrambni minister Borut Sajovic ni želel potrditi. "Kar se tiče zneskov in podatkov, smo povedali, da jih ne bomo uporabljali in pa zlorabljali za notranje politične delitve," je poudaril po zasedanju obrambnih ministrov Nata. Je pa pojasnil, da sredstva niso bila vzeta nobenemu drugemu družbenemu podsistemu, kot sta zdravstvo ali sociala, ampak gre za sredstva ministrstva za obrambo, namenjena krepitvi zmogljivosti.

Kot je še povedal, bo slovenski prispevek namenjen izključno za ukrajinsko obrambo, vključno z obrambo proti dronom in protizračno obrambo, da "bodo ukrajinska mesta, civilisti, ženske in otroci bolje zaščiteni, da jim ne bo treba noči in dnevov prebivati v kleteh, na mrazu in pa v pomanjkanju".

"Bodimo iskreni, ta zima bo za ljudi v Ukrajini huda. Mi kot zavezniki, kot evropske države jih ne smemo in ne moremo pustiti samih. Pomagati je treba na vse možne načine. Če se v Ukrajini zgodi črni scenarij, potem nas bo čakalo še več dela, še več odrekanja in pa še več stroškov," je še povedal Sajovic.

Nadaljnja podpora Ukrajini, ki se pred zimo sooča z okrepljenimi ruskimi napadi na energetsko in drugo civilno infrastrukturo, je bila ena osrednjih tem današnjega zasedanja obrambnih ministrov Nata. Razpravljali so o ključnih odločitvah vrha v Haagu, na katerem so se članice zavezale k zvišanju proračunskih izdatkov za obrambo in varnost na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in zagotovile nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. 

Pričakovati je, da bodo predstavniki ukrajinskih oblasti znova pozvali predvsem k dobavi sistemov protizračne zaščite in raket.

Obrambni ministri članic zavezništva so v Bruslju razpravljali tudi o nedavnih incidentih z droni na vzhodu in severu Nata, za katere več držav krivi Moskvo. Nato je spričo teh incidentov že okrepil svojo prisotnost na vzhodnem krilu.

Kot je po zasedanju obrambnih ministrov zavezništva dejal Rutte, so spričo nedavnih incidentov z brezpilotniki in ruskimi letali na vzhodu Evrope z ministri razpravljali še o krepitvi obrambne in odvračalne drže zavezništva. Nato bo tako po njegovih navedbah sprejel niz dodatnih ukrepov za soočanje z droni. Obenem je zagotovil, da se Natove aktivnosti ne podvajajo z aktivnostmi EU, ki namerava na vzhodu Evrope vzpostaviti t. i. dronski zid.

Ta bo sicer del časovnega načrta Bruslja za okrepitev obrambne pripravljenosti unije do leta 2030, o kateri so na ločenem srečanju v belgijski prestolnici govorili obrambni ministri članic EU, tudi Sajovic.