"Vikrant je plavajoče letališče, plavajoče mesto in simbol avtohtonega potenciala," je ob petkovi predstavitvi 45.000-tonske letalonosilke domače izdelave dejal indijski premier Narendra Modi. Ta meni tudi, da njihov novi pomorski zaklad predstavlja tudi obdobje novega zaupanja.
"Cilj je morda težko dosegljiv in izzivi pred nami so težki. A takrat, ko se Indijci nekaj odločimo, noben cilj ni pretežak," je dodal predsednik vlade, preden se je vkrcal na letalonosilko in na njej razobesil pomorsko zastavo države.
To je nov mejnik v prizadevanjih Indije, da bi zmanjšala odvisnost od uvoza tujega orožja. V ta namen je indijska vlada vzpostavila domačo vojaško industrijo, pri čemer je več denarja vložila v ladjedelnice, kjer trenutno izdelujejo še več kot trideset drugih vojaških ladij in podmornic.
"Do sedaj so tovrstne letalonosilke gradile le razvite države. S tem, ko smo sami zgradili letalonosilko, smo naredili en korak bližje proti tem državam," je dodal Modi. Tudi tuji analitiki so mnenja, da se je Indija z 'avtohtono' letalonosilko pridružila elitni ligi svetovnih pomorskih sil, hvalijo pa tudi potencialno ognjeno moč Vikranta.
Letalonosilka INS Vikrant je dolga 262 metrov in s tem ena največjih vojaških ladij na svetu. Sama gradnja je stala okoli tri milijarde evrov. Prve ideje za gradnjo lastne letalonosilke so se v Indiji začele že leta 1999, zdaj pa bo uradno prešla v uporabo.
"Ko bo v naslednjih nekaj letih njegovo zračno krilo postalo popolnoma operativno, bo Vikrant prenašal do 30 letal, vključno z bojnimi letali MiG-29K. Prav tako ga poganjajo štirje plinskoturbinski motorji, njegova največja hitrost je ocenjena na 28 vozlov (52 kilometrov na uro) z dosegom 13.890 kilometrov," so nad zmogljivostjo letalonosilke navdušeni strokovnjaki. Ko bo bojna ladja enkrat pričela obratovati, bo postala delovno mesto in hkrati dom za okoli 1700 članov posadke.
Politični analitiki poudarjajo, da nova letalonosilka povečuje vojaško moč države, poročajo tuji mediji. "Indija z letalonosilko svetu pošilja sporočilo, da ima zdaj tudi zračno moč za prevlado nad oddaljenimi konci Indijskega oceana," je dejal Ajai Shukla, nekdanji indijski vojaški častnik, ki je zdaj obrambni analitik.
Nova letalonosilka bo Indiji omogočila še, da prevzame večjo vlogo v vojaških vajah Quadrilateral Security Dialogue - neformalnem zavezništvu med ZDA, Japonsko, Avstralijo in Indijo.
Indijci so potrebovali 13 let
Vlada je načrte za gradnjo letalonosilke podpisala že leta 2003, s samo gradnjo pa so začeli leta 2009. Ladjo so poimenovali Vikrant, kar v sanskrtu pomeni 'pogumen'. To ime je podedovala od upokojene indijske letalonosilke, ki je bila znana po tem, da je med bangladeško vojno za neodvisnost leta 1971 izvajala blokado proti pakistanskim pomorskim silam.
Prvič so jo splovili že avgusta 2013, a so jo nato preoblikovali, kar je povzročilo zamude v gradnji. Zaostanek so povzročile tudi težave z dobavljanjem letalske opreme iz Rusije, kasneje pa je gradnjo upočasnila še pandemija.
A iz prve izkušnje so se Indijci veliko naučili, menijo strokovnjaki. "Zdaj bodo v državi lahko okrepili domačo proizvodnjo. Imajo znanje in izkušnje, kako hitro in učinkovito zgraditi letalonosilko," je dejal Schuster. In res, indijska vlada že razmišlja o izgradnji druge letalonosilke. Sicer ta ideja ostaja v fazi osnutka, vendar analitiki špekulirajo, da bi prihodnja ladja lahko imela že 65.000 ton. To pa je približna velikost britanske letalonosilke Queen Elizabeth ali druge kitajske letalonosilke Šandong.
Podobno kot ameriški vojaški vrh so tudi v Indiji zaskrbljeni zaradi vse bolj okrepljene prisotnosti Kitajske v Indijskem oceanu.
"V preteklosti smo varnostno problematiko indo-pacifiške regije in Indijskega oceana zanemarjali, danes pa je to naša glavna prednostna naloga," je na slovesnosti ob predstavitvi letalonosilke opozoril indijski premier Modi.
Kitajsko sicer vidijo kot indijskega glavnega pomorskega tekmeca v regiji. "Na papirju imajo kitajske letalonosilke več zmogljivosti, predvsem v smislu nosilnosti in tehnologije. Vendar ima Indija desetletja izkušenj z upravljanjem letalskih sil prevoznikov, medtem ko se Kitajska še uči," je dejal John Bradford, singapurski analitik.
Kljub tem izkušnjam pa je verjetno, da bo Vikrant potreboval vsaj leto dni, preden bo začel delovati v polni zmogljivosti. To je sicer običajno za letalonosilke, še pojasnjujejo strokovnjaki.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.