Svetloba se širi v valovih in ima različne valovne dolžine, ki določajo barvo in energijo. Človeško oko lahko zazna svetlobo le v območju od približno 400 do 700 nanometrov. Infrardeča svetloba pa ima daljše valovne dolžine – od 750 nanometrov do enega milimetra – zato je s prostim očesom nevidna.
Doslej je bilo za zaznavanje infrardeče svetlobe nujno uporabljati očala ali naprave za nočno gledanje z lastnim virom energije.
Na Univerzi za znanost in tehnologijo v Hefeiju na vzhodu Kitajske so raziskovalci, pod vodstvom Yuqiana Ma, razvili posebno kontaktno lečo, ki infrardečo svetlobo pretvarja v vidno. Združili so mehke kontaktne leče z 45-nanometrskimi delci iz zlata, natrijevega gadolinijevega fluorida ter iterbijevih in erbijevih ionov.
V znanstveni reviji Cell je ekipa zapisala, da te leče z upkonverzijo (UCL) pretvarjajo infrardečo svetlobo z valovnimi dolžinami med 800 in 1600 nanometri v vidno svetlobo. "Nanodelci obogatijo dolge svetlobne valove z energijo in infrardečo svetlobo pretvorijo v osnovne barve, ki jih lahko vidi človeško oko."
Vendar pa ima tehnologija svoje omejitve. Nastale slike so precej zamegljene, saj nanodelci razpršijo svetlobo. Ekipa je to težavo delno rešila z dodatnimi lečami, vendar kontaktne leče še vedno niso primerljive z običajnimi napravami za nočni vid, ki lahko ojačajo šibke signale.
Raziskovalci so sprva testirali tehnologijo tako, da so nanodelce vbrizgali v mrežnico miši, kar je pokazalo, da so živali lahko videle v temi. V nasprotju s tem pa nove kontaktne leče omogočajo podoben učinek brez invazivnih posegov.
V testih so ljudje s kontaktnimi lečami uspešno prepoznavali vzorce, črke in utripajoče signale v popolni temi. Presenetljivo pa leče še bolje delujejo z zaprtimi očmi, saj infrardeča svetloba prodre skozi veke, pri čemer ni motena z običajno svetlobo.
"Infrardeča svetloba prodira skozi veke, zato je slika z zaprtimi očmi lahko celo boljša," so pojasnili raziskovalci.
V naravi številne živali, kot so kače, bikovske žabe, pirane in komarji, uporabljajo infrardeče sevanje za lov in orientacijo, ker zaznavajo toplotno sevanje. Ljudje pa tega ne zmoremo zaradi odsotnosti ustreznih receptorjev in lastnega toplotnega sevanja, ki bi motilo zaznavanje.
Kljub revolucionarni tehnologiji pa se postavlja vprašanje, kako uporabna je v vsakdanjem življenju. Po navedbah razvijalcev bi kontaktne leče lahko uporabljali pri kirurgiji, zaščiti dokumentov, šifriranju ali reševanju ljudi v temnih razmerah.
"Infrardeča svetloba omogoča prepoznavanje sicer nevidnih znakov, kar je lahko uporabno pri zaščiti pred ponarejanjem ali v kriznih situacijah," so pojasnili.
A mnogi kritiki opozarjajo, da so klasične naprave za nočni vid še vedno enostavnejše in bistveno zmogljivejše, kar postavlja pod vprašaj širšo uporabnost kontaktnih leč v praksi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.