Pri Inštitutu Roberta Lansinga (RLI), sicer nevladni organizaciji, v kateri so zaposleni nekdanji izkušeni obveščevalci, izpostavljajo, da je bistvo primera predvsem "ugotavljanje, ali bi osebni in poslovni odnosi posameznikov, ki so blizu vodji države, lahko ustvarili kanal za dostop ali morebiten vpliv tujih držav". Poudarjajo pa tudi pomen političnih posledic samih obtožb.
RLI analizira tudi povezavo oz. razmerje Viktorije Krivolucke z Romanom Jegličem, nekdanjim namestnikom direktorja Slovenske varnostno-obveščevalne službe (VIS), predhodnice SOVA, ki je po odhodu iz obveščevalne službe dolga leta živel v Rusiji.
Prav ta povezava je sprožila politične zahteve po oceni morebitnih kontraobveščevalnih tveganj za predsedniški urad. Poslanec SDS Žan Mahnič je celo pozval k prekinitvi obveščevalnih in varnostnih sestankov za predsednico in njeno osebje, dokler se okoliščine ne razjasnijo. Urad Pirc Musarjeve je kategorično zavrnil namigovanja, da je predsednica vpletena v rusko vohunsko mrežo.
"Tveganje za protiobveščevalne dejavnosti ni dokaz vohunjenja"
Toda pri inštitutu poudarjajo, da samo tveganje za protiobveščevalne dejavnosti ni dokaz vohunjenja. "To razlikovanje bi moralo biti osrednjega pomena za analizo." Povezava sama po sebi ne dokazuje obstoja operativnega kanala do ruskih obveščevalnih služb, ocenjujejo. "Za takšen sklep bi bili potrebni dodatni kazalniki: stiki z ruskimi obveščevalnimi službami, prenos informacij, financiranje, prikrite komunikacije, prejemanje nalog ali drugo operativno vedenje. Trenutno takšni dokazi niso javno dostopni."
RLI sicer dodaja, da bi SOVA verjetno morala opraviti posodobljeno oceno tveganja. "Preverjanje leta 2016 je odražalo informacije, ki so bile na voljo pred desetletjem, medtem ko sta se raven in narava ruskih obveščevalnih in hibridnih dejavnosti proti evropskim državam od leta 2022 bistveno spremenili."
Dejstvo, da se je Krivolucka rodila v Rusiji ali da je ruskega porekla, samo po sebi ni pokazatelj protiobveščevalne dejavnosti, poudarjajo in hkrati opozarjajo, da je veliko pomembnejša raven njenega dostopa do predsednice, njenega ožjega kroga, gibanja, neformalnih pogovorov in potencialno občutljivih informacij.
"Za obveščevalno službo je lahko tesen prijatelj voditelja države zanimiv ne glede na državljanstvo ali politična prepričanja. Takšna oseba bi lahko potencialno zagotovila dostop do obveščevalnih podatkov: informacij o osebnih odnosih, navadah, urnikih, notranjih nesoglasjih, neformalnih stališčih in posameznikih, ki vplivajo na predsednico."
Osrednje vprašanje za SOVO bi po ocenah RLI moralo biti: "Ali bi lahko tretja oseba prek nje pridobila dostop do informacij, ožjega kroga predsednika ali procesov odločanja, ki obkrožajo predsednika?"
Resnično tveganje bi nastalo le, če bi preiskovalci ugotovili kompromitiranost dostopov do prenosa tajnih podatkov ali morebitnega prenosa teh podatkov tretji osebi. "Zato je treba ohraniti razliko med tveganjem za ugled Slovenije in dejansko protiobveščevalno kršitvijo."
"Trenutno večja politična kot pa obveščevalna grožnja"
Ob tem dodajajo, da je največja kratkoročna grožnja prej politična kot obveščevalna. Medijski zapisi o obtožbah o vohunjenju, politična polarizacija, upadanje zaupanja v predsednico in obveščevalne službe so posledice, ki jih afera lahko ima, ocenjujejo pri RLI.
Parlamentarni nadzor je zato potreben, vendar mora ostati trdno utemeljen na dokazih. Če bodo politične sile začele posameznike označevati za ruske agente brez zadostnih dokazov, bi lahko prišlo do paradoksalnega izida: vprašanje protiobveščevalne dejavnosti bi se lahko spremenilo v instrument notranjega političnega boja, opozarjajo pri inštitutu.
"Ta izid bi lahko sam po sebi služil interesom Moskve, tudi če Moskva ne bi imela nič opraviti z ustvarjanjem prvotne polemike."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.