"Pojedla je ostale ribe in vrvi. Škoda je velika, saj je oprema neuporabna. Po samo petih dneh uporabe moram mreže vreči stran in kupiti nove," razmere v morju opisuje ribič Alexis Charalampakis.
"Poje vse, kar najde na poti, in se zdi, da je nič ne ogroža, saj med drugimi ribami nima naravnih plenilcev," na pereč morski problem opozarja še en ribič Giannis Giankakis.
Ribiči državo zdaj pozivajo, naj uvede subvencijsko shemo za ulov in odstranjevanje te vrste. Biologinja Nota Peristeraki iz Centra za morske raziskave je za Euronews ocenila, da ima zaradi napihovalk vsako ribiško plovilo letno 8500 evrov škode oziroma izpad dohodka.
Napihovalke so se v Grčiji prvič pojavile leta 2005 prav na Kreti. Dvajset let kasneje so razširjene po vsem grškem morju. Opazili so jih tudi že na Hrvaškem.
Riba napihovalka je dobila ime po svoji značilni zračni vreči, ki je slepi privesek prebavila. Kadar se riba čuti ogroženo, se napihne – pogoltne vodo, da se njeno bodičasto telo poveča in tako odžene napadalca. So ribe iz družine Tetraodontidae, ki so ene najbolj strupenih živali na svetu. Kožo imajo golo ali pokrito z drobnimi trni.
Ribe so nevarne tudi za ljudi. V tkivih in organih imajo strupe (toksine), ki lahko človeku, ki jih zaužije, povzročijo hudo zastrupitev ali celo smrt. Simptomi se običajno razvijejo v 30 minutah do štirih urah po zaužitju; če je odmerek usoden, se simptomi navadno pojavijo v 17 minutah po zaužitju, opozarja tudi slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Za zastrupitev s tetrodotoksinom ni znanih protistrupov. Zdravljenje je podporno in temelji na prisotnih bolezenskih znakih.
Znanstveniki sicer iščejo tudi načine, da bi toksin nevtralizirali, s tem pa bi riba lahko imela tudi ekonomsko vrednost. Brez strupa bi jo lahko uporabljali v proizvodnji gnojil in v kompostu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.