Racija na antifašističnem taboru: kazensko ovadil avstrijsko policijo

Avstrijsko notranje ministrstvo bo oblikovalo posebno skupino za preučitev posredovanja na antifašističnem taboru v Peršmanovem domu, sta sklenila notranji minister Gerhard Karner in koroški deželni glavar Peter Kaiser. K sodelovanju bo vabljena tudi slovenska skupnost v Avstriji.

Notranje ministrstvo je navedlo, da bo analizo izvedla strokovna skupina s predstavniki zvezne policije, obveščevalne službe, dežele Koroške in spominskega centra Mauthausen. K sodelovanju bodo  povabili tudi predstavnike slovenske skupnosti v Avstriji, možno pa je tudi sodelovanje ostalih organizacij ali strokovnjakov. Oblikovanje skupine je bil sklep sestanka Karnerja in Kaiserja, potem ko je slednji za sredo že sklical sestanek več deležnikov na to temo.

V odmevni raciji je v nedeljo sodelovalo več deset pripadnikov policije, med njimi tudi člani specialnih enot, helikopter, droni in enota s službenimi psi. Odvetnik Rudi Vouk je danes v Celovcu vložil kazensko ovadbo proti policiji s ciljem razjasnitve dogajanja. Odgovornim med drugim očita kršenje zakona o narodnih skupnostnih, nesorazmerno ukrepanje in zlorabo javnih sredstev.

Dogodek še posebej odmeva zaradi kraja racije. Ta je potekala na prizorišču, kjer so nacisti 25. aprila 1945 umorili enajst članov družin Sadovnik in Kogoj.

Zaskrbljenost spričo racije je v ponedeljek izrazila slovenska vlada, ki pričakuje, da bodo pristojni avstrijski organi dogajanje raziskali ter podali verodostojna pojasnila o razlogih, poteku in posledicah akcije. Obenem je zunanje ministrstvo na pogovor poklicalo veleposlanika Avstrije.

Danes pa je zunanja ministrica Tanja Fajon v telefonskem pogovoru s Petrom Kaiserjem izrazila protest nad policijsko racijo. Kaiser je zagotovil, da si bo še naprej prizadeval za dialog in sodelovanje s Slovenijo in slovensko skupnostjo, so danes sporočili z zunanjega ministrstva.

"Mirne prireditve približno 60 mladih, ki je že prejšnje leto minila brez problemov, nikakor ni mogoče šteti za kršitev 'javnega reda in miru', saj je potekala v enem najbolj odročnih in nedostopnih krajev v Avstriji," pa so sporočili iz Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS).

Predsednik NSKS Valentin Inzko je avstrijskega notranjega ministra Gerharda Karnerja pozval, naj razkrije, kdo je naročil nedeljsko policijsko intervencijo, so danes sporočili iz ene osrednjih organizacij koroških Slovencev.

Organizatorjem tabora, Klubu slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD), so organi navedli tri razloge za policijski poseg, poleg domnevnih upravnih prekrškov na področju kampiranja in varstva narave naj bi antifašistični izobraževalni tabor predstavljal nemoralen odnos do spominskega obeležja. Tako organizatorji kot sam muzej so te očitke odločno zavrnili, saj so upravljavci muzeja podprli dogodek, med udeleženci in predavatelji pa so bili tudi potomci žrtev nacizma iz regije. Poudarili so, da se ponekod v narodnostnih krogih vnovič govori o travmatizaciji manjšine, zlasti med tistimi, ki so preživeli deportacijo leta 1942.

Glede dogajanja se je odzval tudi evropski poslanec Matjaž Nemec. Ta je v pismu, naslovljenem poslancem evropskega parlamenta, izrazil globoko zaskrbljenost nad nizom dogajanj v članici Evropske unije Avstriji. Temu ne gre pripisati narave spodrsljajev ali naključij, prej kot to politično motiviranih dejanj, ki segajo globoko v rane polpretekle zgodovine ter v zadnjem obdobju eno za drugim nizajo sporočila delitev ter podpihovanja nestrpnosti, je zapisal.

"Moram poudariti, da sta Slovenija in Avstrija ter državljani obeh držav skozi skupno evropsko pot in že poprej, po koncu druge svetovne vojne, gradili dobre, prijateljske odnose. Kljub nemalo provokacijam, ki so po večini prihajale s strani skrajnih in nacionalističnih političnih struj, sta obe državi te provokacije zmogli preseči, ob tem pa se postaviti na stran zakona, pravičnosti in medsebojnega spoštovanja. Danes smo žal na točki, ko so ti, poprej se je zdelo trdni temelji omajani zavoljo niza nedopustnih dejanj s strani izvršilne in zakonodajne oblasti v Avstriji, tako na zvezni kot deželni ravni. Skupni imenovalec teh, po moji oceni nedopustnih dejanj, je moč najti v slabljenju slovenske manjšine v Avstriji."

Z letošnjim letom je obeležena 70. obletnica podpisa Avstrijske države pogodbe. Ta med drugim za slovensko manjšino v Avstriji, predvsem v 7. členu Pogodbe, predstavlja temelj spoštljivega in dostojnega sobivanja z večinskim prebivalstvom, med drugim določa pravice slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem do organizacij in zborovanj, pa izobraževanja v slovenskem jeziku, uporabe slovenskega jezika na dvojezičnem območju ter dvojezične topografske table, je spomnil.

A kot opozarja, do polnega izpolnjevanja določil  v dejanskem življenju še do danes ni prišlo. Zato je ob simbolnem letu 70. obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe še toliko bolj negativno presenetila vest o znatnem zmanjševanju sredstev za manjšine, ki jo je konec junija letos sprejel avstrijski parlament za obdobje naslednjih dveh proračunskih let. Nekaj dni za tem je sledila odločitev deželnega parlamenta na avstrijskem Štajerskem, ki je na predlog svobodnjaške stranke (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP) za deželno himno potrdil Dachsteinsko pesem, ki v besedilu kot avstrijsko opeva slovensko ozemlje, je izpostavil.

"Gre za problematično provokacijo, ki sega veliko globlje in dlje od teženj posamičnih političnih struj, saj odpira vrata ideologijam, v boju zoper katere smo zgradili skupno evropsko idejo. Ta niz dejanj v letošnjem poletju pa zaključuje racija avstrijske policije na antifašističnem taboru na območju muzeja Peršman na avstrijskem Koroškem, ki ga je organiziral Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Velja poudariti, da gre za mesto spomina na tragično izgubljena življenja 11-ih članov družin Sadovnik in Kogoj, ki so jih tik pred koncem druge svetovne vojne ubili nacisti. Udeleženci tabora in domala vsa slovenska in tudi avstrijska javnost je zgrožena nad obsegom in intenzivnostjo racije, ki se je zgodila 27. julija 2025 in vključevala pripadnike specialne enote, policijske pse in helikopter."

Pudarja, da na taboru ni bilo zaznati nobenih incidentov ali izgredov: "Ob še danes izjemno skopih informacijah pristojnih si ni moč razlagati drugače, da je bila akcija politično ali ideološko motivirana. Ta racija in - v sklopu že zapisanega - očitna težnja po slabljenju manjšin v Avstriji, ob provokaciji sprejema sporne deželne himne na avstrijskem Štajerskem, kaže na podobo, precej bolj grozečo in provokativno od na prvi pogled predvidenih motivov za takšna dejanja."

Društvo slovenskih pisateljev odločno obsoja grozljiv napad avstrijske policije pri muzeju Peršman pri Železni Kapli na Koroškem na dostojanstvo, jezik, spomin in zgodovino Slovencev, so sporočili. Nedeljski antifašistični tabor mladih Slovencev ob 80-letnici konca druge svetovne vojne je potekal v mirnem in strpnem vzdušju na kraju, ki simbolizira partizanski narodnoosvobodilni odpor koroških Slovencev, kjer so nacisti 25. aprila 1945 zverinsko pobili člane družin Sadovnik in Kogoj, štiri odrasle in sedem otrok. Krivci za pokol niso bili nikoli obsojeni, so spomnili v društvu. 

"Neupravičen in neopravičljiv nedeljski policijski pohod spominja na divjanje nacistov, fašistov in njihovih kolaborantov med drugo svetovno vojno, kar je nedopustno, a najbrž v sozvočju s sedanjimi poskusi revizije zgodovinskih dejstev. Ni naključje, da so prve žrtve novodobnih napadov na spomin in svoboščine pripadniki narodne manjšine in to ne le na avstrijskem Koroškem. Društvo slovenskih pisateljev izraža solidarnost in podporo Slovencem v Avstriji in zavrača vsakršno obliko kratenja svobode, prepovedi jezika in nasilnih pogromov," ocenjujejo. 

Zaskrbljenost nad policijsko racijo in solidarnost z vsemi prizadetimi so danes izrazili tudi v Zvezi slovenskih društev na Hrvaškem, podporo pa udeleženci tabora dobivajo tudi v Avstriji.

Avstrijska zveza visokošolcev (ÖH) je zapisala, da "antifašizem ni zločin". Tudi na celovški univerzi so se pridružili kritikam na račun ukrepanja policije pri Peršmanu. Podporo so med drugim prek izjave na strani Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora (DÖW) izrazila tudi društva in zveze nekdanjih internirancev, žrtev nacizma ter upravljalcev krajev spomina, poroča avstrijska javna radiotelevizija ORF.