Joe Biden je v ponedeljek v Beli hiši gostil iraškega premierja Mustafo al Kadimija in mu zagotovil, da se bo ameriška bojna misija v Iraku uradno končala do konca letošnjega leta. ZDA imajo v Iraku trenutno okoli 2500 vojakov. "Mislim, da stvari potekajo dobro. V Iraku bomo še naprej na voljo za usposabljanje, asistenco, pomoč. Ukvarjali se bomo tudi z Islamsko državo (IS), ko pride, ampak do konca leta naša misija tam ne bo več bojne narave," je dodal voditelj Združenih držav Amerike.
"Gre za spremembo karakterja misije, kar se navzven zelo dobro sliši – umikajo se bojne enote. Ampak tudi posvetovalna misija je vojaška misija, še vedno je tam vojaška prisotnost, oni se ne umikajo v celoti," je za 24ur.com komentirala obramboslovka Jelena Juvan.
"Prepričana sem, da jih skrbi, da se bo ponovil afganistanski scenarij, kjer se dogaja ravno tisto, česar so se vsi najbolj bali. Po toliko letih prisotnosti ameriških in tujih sil v Afganistanu smo tam oziroma bomo zelo kmalu tam, kjer smo bili leta 2003," je opozorila sogovornica s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede (FDV). V zadnjem času so namreč talibani spet začeli nazaj osvajati ozemlja, ki so jih po ameriškem napadu leta 2001 izgubili. Američani so šli v Afganistan porazit ideologijo, ki se pa zdaj vrača: "In rekla bi, da celo hitreje od pričakovanega," pravi Juvanova. "Če se bodo razmere poslabšale, se ameriške sile zelo hitro lahko ponovno aktivirajo," meni glede najnovejše odločitve iz Washingtona.
Slovenski "2 + 1"
V okviru misije Neomajna odločenost sta tam tudi dva slovenska vojaka, en častnik pa opravlja dolžnost v poveljstvu koalicije pri osrednjem vojaškem poveljstvu Združenih držav Amerike v Tampi.
"Naši vojaki so tam v okviru Natove misije, tako da nimajo veze z ameriškimi operacijami, zato mislim, da se glede Slovencev ne bo spremenilo nič," Juvanova dodaja glede pripadnikov Slovenske vojske (SV). Ti so bili tja napoteni, da v centru za usposabljanje urijo oborožene sile v severnem delu Iraka, kjer svetujejo kot mentorji na področjih pehotne oborožitve in taktike, temeljne medicinske pomoči, inženirstva ter zvez.
Da se ne bo spremenilo nič, so nam potrdili tudi na ministrstvu za obrambo: "Odločitev predsednika ZDA Bidna glede umika bojnih sil iz Iraka do konca leta ne bo vplivala na delovanje Slovenske vojske v omenjeni operaciji. "
Leta 2011 so se že umaknili, a se čez tri leta spet vrnili
Vse ameriške vojake je iz Iraka leta 2011 sicer umaknil že Barack Obama, vendar pa jih je leta 2014 nekaj poslal nazaj, ker je IS zavzel velike dele iraškega ozemlja. Irak je leta 2017 razglasil zmago nad Islamsko državo, zato gre pri ameriški prisotnosti tam že dolgo časa bolj za svetovanje, pomoč in urjenje iraškim silam, ki se spopadajo z ostanki IS-ja.
"Podpiramo krepitev iraške demokracije in prizadevamo si, da bi izpeljali oktobrske volitve. Prav tako smo zavezani k našemu varnostnemu sodelovanju, skupnemu boju proti IS-ju. To je ključno za stabilnost v regiji in protiteroristično sodelovanje bomo nadaljevali, čeprav bomo prešli v to novo fazo," je svojo odločitev o umiku bojnih enot včeraj pojasnjeval Biden.
Spremembe predvsem "na papirju"?
A to ne bo pomenilo popolnega umika, kot se je to zgodilo v Afganistanu, pristojni pa po Bidnovi napovedi niso želi pojasniti, kako se bo število 2500 ameriških vojakov na iraških tleh spremenilo. Vendar bosta po pričakovanjih ZDA in Irak sporočila, da se bo ameriška misija v svetovalno spremenila v celoti, kar pomeni, da bi do sprememb na posameznih ravneh lahko prišlo le na papirju, piše tudi CNN.
Vseeno pa obe odločitvi o umiku oziroma spremembi narave misije ponazarjata Bidnova prizadevanja, da bi ameriško zunanjo politiko popeljal stran od odločitev, ki so bile sprejete pred skoraj dvema desetletjema, dodaja portal. Že ob odločitvi za umik iz Afganistana je Biden vztrajal, da se je treba osredotočiti na grožnje iz zdajšnjega časa, ne izpred 20 let.
Kot poroča CNN, so pri novem predsedniku trenutno v ospredju odnosi s Kitajsko, kamor je ta teden na niz sestankov odpotovala tudi namestnica ameriškega državnega sekretarja Wendy Sherman, kar je najvišji obisk ameriškega predstavnika v tej državi, odkar je Joe Biden v Beli hiši. A obisk je zaznamovalo slabo razpoloženje, saj je Peking ZDA pozval, naj prenehajo "demonizirati" Kitajsko, Shermanova pa je ponovila kritiko zaradi kršitev človekovih pravic.
Ameriški vojaki niso pogodu šiitskim milicam
Prejšnji teden se je Biden sestal tudi z jordanskim kraljem Abdulahom II., ki ga vidi kot tesnega zaveznika, za proameriškega pa velja tudi Al Kadimi, ki je bil za predsednika iraške vlade imenovan maja lani, predtem pa je bil šef obveščevalne službe. ZDA upajo, da mu bo sklenjeni dogovor glede spremembe narave misije pomagal tudi na oktobrskih volitvah, saj gre ameriška vojaška prisotnost trenutno močno v nos številnim paravojaškim milicam s podporo Irana, ki so se pojavile v času boja proti Islamski državi, razjarjene pa so še od uboja iranskega generala Solejmanija, ko so izstrelki ameriškega brezpilotnega letala januarja lani zadeli njegovo vozilo v bližini letališča v Bagdadu.
Al Kadimi se je med obiskom Washingtona sicer Američanom zahvalil za vse žrtve in denar, ki so ga namenili njegovi državi. Sprejem v Beli hiši je označil za veliko čast in napovedal pogovore o izboljšanju že tako trdnih odnosov z ZDA. Tudi Biden je dejal, da je Irak že dlje časa ključen partner ZDA na Bližnjem vzhodu. Spomnil je, da je tam služil njegov pokojni sin Beau, ki je umrl za rakom, prav tako pa je zagotovil, da je njegova vlada odločena utrditi partnerstvo z Irakom. Omenil je strateški dialog med državama in dejal, da gre za zavezo o sodelovanju na različnih področjih, od zdravstva, podnebja, do energije – ZDA bodo v Irak denimo poslale 500.000 odmerkov cepiva proti koronavirusu.
Misija, ki (še) ni bila opravljena
Ameriška invazija na Irak se je sicer začela leta 2003, Sadamu Huseinu so očitali, da poseduje orožje za množično uničenje. Iraškega voditelja so strmoglavili, a orožja nikoli niso našli. V zadnjih letih se je ameriška misija v Iraku osredotočala na boj proti Islamski državi, a tako kot pri Afganistanu so občutki glede rezultatov ameriške prisotnosti v Iraku mešani.
"Nihče ne bo razglasil, da je 'misija opravljena," je za CNN dejal vir v ameriški vojski, ki se je ob tem nanašal na govor takratnega predsednika Georgea Busha mlajšega, ko se je ta slikal na letalonosilki Abraham Lincoln in se pohvalil, da so po manj kot treh mesecih bojne operacije v Iraku uspešno končane.
Vir je potrdil, da cilj tokrat ostaja trajna zmaga nad Islamsko državo: "Ugotovili smo, da je treba ves čas vršiti pritisk na to omrežje, ki se želi spet povezati, ampak vloga ZDA in koalicijskih sil se lahko premakne zelo v ozadje, kjer usposabljamo, svetujemo, delimo zbrane informacije in pomagamo pri logistiki."
Vseeno pa je še vedno prisotna negotovost, kako bo odločitev ameriškega predsednika vplivala na razmerje moči v sicer notranje razdeljeni državi, kjer se že desetletja za prevlado borijo šiitske in sunitske politične sile. Ob tem na severu Iraka ostaja odprto tudi kurdsko vprašanje.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.