Trump: Konec je gospoda prijaznega fanta, Iran bo hitro padel

"Moji predstavniki gredo v Islamabad v Pakistanu - tam bodo jutri zvečer pogajanja," je zapisal ameriški predsednik Donald Trump. "Ponujamo zelo pošten in razumen DOGOVOR in upam, da ga bodo sprejeli, saj bodo Združene države sicer uničile vsako elektrarno in vsak most v Iranu," je obenem zagrozil.

Iransko vodstvo naj medtem še ne bi sprejelo odločitve o morebitnem srečanju z ameriškimi predstavniki. Dokler bo ameriška mornarica ohranjala pomorsko blokado Hormuške ožine, pogajanj ne bo, naj bi razkril obveščen vir. Sta si pa strani v minulih dneh izmenjali sporočila ob posredovanju Pakistana, je dodal.

Ameriška mreža CNN pa je poročala, da naj bi iranska delegacija v Pakistan prispela v torek. V njej naj bi bila tudi tokrat zunanji minister Abas Aragči in predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf. Po navedbah iranskih virov Teheran pričakuje, da bo v sredo objavljeno podaljšanje prekinitve ognja z ZDA.

Če bo šlo vse po načrtih in se bo Trump strinjal, da odpotuje v Islamabad, bi tja odpotoval tudi iranski predsednik na "skupno srečanje" in podpis "skupne izjave", je še povedal iranski vir, seznanjen s pogajanji.

O tem, kdo bo vodil ameriško delegacijo v Islamabadu, krožijo različne informacije. Uradnik Bele hiše je dejal, da jo bo vodil podpredsednik JD Vance. Malo pred tem je sicer Trump novinarju ABC News dejal, da Vance, ki je delegacijo vodil v prvem krogu pogajanj, ne bo odpotoval v Islamabad.

Zavrnil je namige, da naj bi bil Vance umaknjen zaradi pomislekov glede njegove sposobnosti, da zagotovi sporazum z Iranom. Pogovorov naj bi se udeležila tudi posebni odposlanec Steve Witkoff in Trumpov zet Jared Kushner.

Trump je sicer v današnji objavi nanizal vrsto kritik Irana. Zatrdil je, da je "konec gospoda prijaznega fanta" ter da bo Iran hitro padel. Če ne bo sprejel dogovora, pa da mu bo "v čast storiti, kar je treba storiti, kar bi morali drugi predsedniki storiti Iranu v zadnjih 47 letih". "Čas je, da se iranskemu morilskemu stroju naredi konec," je še zapisal.

Za televizijo Fox pa je predsednik ZDA dejal, da je že vse dogovorjeno in da pričakuje, da bo v ponedeljek zvečer na srečanju v Islamabadu vse šlo hitro.

Na omrežju Truth Social se je odzval tudi na včerajšnje dogajanje v Hormuški ožini. "Iran se je včeraj odločil, da bo v Hormuški ožini izstrelil naboje - popolna kršitev našega sporazuma o prekinitvi ognja! Mnogi od njih so bili usmerjeni v francosko ladjo in tovorno ladjo iz Združenega kraljestva. To ni bilo lepo, kajne?" je zapisal.

Po njegovem mnenju je nenavadno, da je Iran najavil zaprtje ožine, saj da je ta že zaprta zaradi ameriške blokade. "Pomagajo nam, ne da bi vedeli, in oni so tisti, ki z zaprtim prehodom izgubijo 500 milijonov dolarjev na dan! Združene države ne izgubijo ničesar. Pravzaprav se veliko ladij trenutno odpravlja v ZDA, Teksas, Louisiano in Aljasko, da bi naložile tovor," je še zapisal predsednik ZDA.

"V pogajanjih smo dosegli napredek, vendar ostaja še veliko vrzeli in nekatere temeljne točke ostajajo odprte," pa je v nagovoru na iranski državni televiziji dejal Mohamed Bager Galibaf, ki je tudi eden od iranskih pogajalcev. Iran je bil v tednih vojne "zmagovalec na terenu", v začasno premirje z ZDA pa je privolil le zato, ker so bile njegove zahteve izpolnjene, je še zatrdil.

Iransko osrednje vojaško poveljstvo je sicer včeraj sporočilo, da je Hormuška ožina spet "pod strogim upravljanjem in nadzorom oboroženih sil". Revolucionarna garda je opozorila, da bodo vsak poskus prečkanja ožine šteli za sodelovanje s sovražnikom in da bo kršitelj tarča napada. Za to potezo se je Teheran odločil, ker ZDA nadaljujejo blokado iranskih pristanišč.

Proiranski hutijevski uporniki v Jemnu so medtem zagrozili z zaprtjem ožine Bab al Mandab v Rdečem morju, ki je ena pomembnejših pomorskih poti. Predsednika ZDA Trumpa pa so pozvali, naj preneha ovirati mir v regiji. Do groženj prihaja sredi zaostrene retorike med Teheranom in Washingtonom glede Hormuške ožine.

Če se bo Sana, kjer je sedež hutijevske vlade, odločila zapreti Bab al Mandab, je nobena sila ne bo mogla odpreti, je na družbenem omrežju X sinoči sporočil visoki uradnik hutijevcev Husein al Ezi. Trumpa je pozval, naj nemudoma preneha z dejanji in politikami, ki ovirajo mir v regiji.

Strateško pomembna ožina Bab al Mandab povezuje Adenski zaliv z Rdečim morjem in Sueškim prekopom ter deluje kot pomembna plovna pot med Evropo in Azijo.

Jemenski uporniki so del tako imenovane osi upora proti ZDA in Izraelu, mreže proiranskih oboroženih skupin v regiji. V preteklosti so že večkrat napadli trgovske ladje v Rdečem morju in Adenskem zalivu.

Potem ko je Iran zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki so jo konec februarja sprožili ameriško-izraelski napadi, praktično zaprl Hormuško ožino, se je pomen Rdečega morja kot trgovske poti še povečal.

Iran in ZDA sta kljub doseženi prekinitvi ognja še daleč od rešitve konflikta. Teheran trdi, da nadzoruje ladijski promet skozi Hormuško ožino, ZDA pa še naprej so uvedle blokado iranskih pristanišč.

Vodja libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Naim Kasem je medtem včeraj dejal, da prekinitev ognja z Izraelom ne more biti enostranska. Ob tem je napovedal odziv na izraelske napade v Libanonu, kjer sicer uradno velja premirje. V južnem Libanonu, kjer Izrael nadaljuje rušenje hiš, je bil medtem ubit izraelski vojak, devet pa ranjenih.

Vodja Hezbolaha Kasem je v izjavi, ki so jo prebrali na televiziji, vztrajal, da morata desetdnevno prekinitev ognja v Libanonu, ki jo je v četrtek oznanil Washington, spoštovati obe strani, ne samo ena.

"Premirje pomeni popolno prekinitev vseh sovražnosti. Ker temu sovražniku ne zaupamo, bodo borci upora ostali na terenu z rokami na sprožilcu in se bodo ustrezno odzvali na morebitne kršitve," je dejal.

Izjave Kasema so prve od začetka veljavnosti prekinitve ognja, ki jo je ameriški predsednik Trump oznanil po pogovoru z libanonskim predsednikom Josephom Aounom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Vodja proiranskega Hezbolaha je še izjavil, da je način, kako "Amerika narekuje in govori v imenu libanonske vlade", žalitev za Libanon.

Izraelska vojska je včeraj sporočila, da je v južnem Libanonu vzpostavila tako imenovano rumeno razmejitveno črto, podobno tisti v Gazi, in da je "odpravila teroristično celico", ki je delovala v bližini njenih enot.

Danes pa je vojska objavila, da je bil v bojih v južnem Libanonu ubit izraelski vojak, še devet drugih pa je bilo ranjenih, med njimi en huje. To je druga smrtna žrtev v vrstah izraelske vojske v južnem Libanonu od začetka prekinitve ognja.

Skupno število smrtnih žrtev med izraelskimi vojaki v šesttedenski vojni med Izraelom in Hezbolahom se je tako povzpelo na 15, navaja AFP ob sklicevanju na vojaške podatke.

Izraelske sile so sicer včeraj porušile več hiš v južnem mestu Bint Džbeil, ki je bilo prizorišče intenzivnih spopadov s Hezbolahom pred dogovorjeno prekinitvijo ognja, rušenje pa poteka tudi v drugih obmejnih mestih, kjer so navzoče izraelske sile.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je pred dnevi dejal, da operacija proti Hezbolahu kljub premirju še ni zaključena in da bo območja v južnem Libanonu treba "očistiti". Ob tem je napovedal nadaljevanje odstranjevanja teroristične infrastrukture, vključno z rušenjem hiš v vaseh na frontni črti.

Izraelski mediji pa so danes poročali, da je Izrael del južnega Libanona, ki ga nadzoruje, po prekinitvi ognja razdelil na tri območja. Ob rumeni črti je vzpostavil še tako imenovano rdečo črto, ki se nanaša na vasi neposredno ob izraelsko-libanonski meji. Večina stavb tam je že uničenih in na območju ni več borcev Hezbolaha.

Tretja črta pa se razteza vse do reke Litani, ki je približno 30 kilometrov od meje. Na tem območju namerava vojska uveljaviti nadzor predvsem z vojaško močjo in opazovalnimi postojankami.

Prebivalci Kiriat Šmone, največjega izraelskega mesta ob severni meji z Libanonom, pa nasprotujejo prekinitvi ognja v Libanonu. V znak protesta so danes začeli stavko, poročajo izraelski mediji. Mestna uprava in izobraževalne ustanove so tako zaprte, podobne pa proteste načrtujejo tudi v Jeruzalemu. V Izraelu se sicer delovni teden začne v nedeljo.

V Kiriat Šmoni kot tudi drugod na severu Izraela prebivalci in predstavniki mest zahtevajo popolno razorožitev Hezbolaha. Kritiki obtožujejo izraelskega premierja Netanjahuja, da je dovolil, da mu je ameriški predsednik Trump vsilil premirje v Libanonu.

Turčija je danes obtožila Izrael, da poskuša v Libanonu ustvariti "izvršeno dejstvo" kljub dogovorjeni prekinitvi ognja. Turški zunanji minister Hakan Fidan je ob tem tudi obsodil izraelski "ekspanzionizem". Je pa obenem izrazil optimizem, da bo prišlo do podaljšanja prekinitve ognja med Iranom in ZDA, ki se izteče v sredo.

"Zdi se, da so pogajanja med Iranom in ZDA zasenčila to situacijo. Zdi se, da Izrael poskuša izkoristiti to odvračanje pozornosti, da bi ustvaril 'izvršeno dejstvo' v Libanonu," je dejal Fidan.

Vodja turške diplomacije je že včeraj dejal, da poskuša Izrael zasesti nova ozemlja pod pretvezo varnostnih pomislekov.

Fidan je tudi izrazil optimizem glede podaljšanja dvotedenske prekinitve ognja med Iranom in ZDA, ki se izteče v sredo, to pa bo omogočilo nadaljevanje pogajanj med stranema.

"Nihče si ne želi, da bi po izteku premirja naslednji teden izbruhnila nova vojna. Upamo ... da bodo strani podaljšale prekinitev ognja," je ob zaključku tridnevnega diplomatskega foruma v Antalyi, ki se ga je udeležila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, dejal Fidan. Kot je dejal, je optimističen v zvezi s tem.

Pakistan v vlogi posrednika vodi priprave na nov krog pogovorov na visoki ravni med ZDA in Iranom, ki naj bi se glede na napovedi ameriškega predsednika nadaljevali jutri v Islamabadu. Prvi krog pogovorov minuli konec tedna se je sicer končal brez dogovora.

Fidan je povedal, da se je danes pogovarjal s pakistanskimi predstavniki, vendar ni želel navesti, kdaj bi lahko prišlo do novih pogovorov.