Zračni napadi na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo že šesti dan; Iran je po tem, ko sta ZDA in Izrael včeraj okrepila svoje napade, ponoči proti Izraelu poslal več raket. Sirene so na zračne napade opozarjale v Tel Avivu in Jeruzalemu, nad mesti so odzvanjale eksplozije.
Izraelski vojaški tiskovni predstavnik je ob manjšem številu izstreljenih iranskih raket medtem namignil, da so se prizadevanja za ciljanje iranskih zalog raket in izstrelišč obrestovala.
Izraelska vojska je medtem ciljala tudi na južna predmestja Bejruta, po poročanju BBC-ja so bili napadi smrtonosni. Eksplozije so odjeknile tudi v iranski prestolnici Teheran.
- Dim po napadih nad Teheranom Profimedia
- Dim po napadih nad Teheranom Profimedia
- Dim po napadih nad Teheranom Profimedia
- Eksplozija v Teheranu Profimedia
Izraelska vojska je v sredo izdala ukaze za evakuacijo več delov predmestja Bejruta in opozorila, da bo kmalu zadela cilje, povezane z libanonskim gibanjem Hezbolah. Sporočili so tudi, da je med cilji objekt, ki ga uporabljajo zračne enote skupine, vendar za to ni predložila dokazov.
Al Jazeera poroča, da Iranci verjamejo, da je grožnja povezana z njihovim veleposlaništvom. Kot poročajo, zato Iran grozi, da bodo v primeru napada na njihovo veleposlaništvo v Libanonu vsa izraelska veleposlaništva postala legitimne tarče.
Organizacija Human Rights Watch je grožnje označila za zelo zaskrbljujoče in dejala, da kažejo na namero storitve vojnega zločina, saj ljudje, ki niso neposredno vpleteni v sovražnosti, po mednarodnem pravu ne morejo biti tarča napadov.
Eksplozije odzvanjajo tudi nad katarsko prestolnico Doho. Katarsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da njihovi sistemi zračne obrambe prestrezajo napade. Oblasti so ob tem prebivalcem poslale opozorilo o "povišani stopnji nevarnosti".
Medtem iz Bahrajna sporočajo, da so uničili na desetine iranskih raket in brezpilotnih letal.
Več kot 1000 mrtvih, več kot 80.000 razseljenih
Vse od sobote je bilo v napadih ubitih najmanj 1045 ljudi, piše Al Jazeera. Libanonski uradniki medtem navajajo, da je bilo zaradi spopadov med Izraelom in Hezbolahom razseljenih več kot 80.000 ljudi.
Iranski rdeči polmesec pa pravi, da so od sobote zabeležili 1332 napadov ameriških in izraelskih sil v Iranu, pri čemer so napade dokumentirali na 636 lokacijah, vključno z najmanj 105 civilnimi lokacijami.
Azerbajdžan s protestno noto iranskemu veleposlaniku
Azerbajdžansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da "napad" na njihovo ozemlje krši mednarodno pravo, ter zahtevalo, da Iran nemudoma pojasni situacijo in sprejme ukrepe, da se takšni incidenti ne bi ponovili, poroča Al Jazeera.
"Pridržujemo si pravico, da v odziv sprejmemo ustrezne ukrepe," so dejali in dodali, da so poklicali iranskega veleposlanika v državi ter mu izdali protestno noto zaradi incidenta.
- Uničenje na letališču v Azerbaijanu AP
- Uničenje na letališču v Azerbaijanu AP
- Uničenje na letališču v Azerbaijanu AP
- Uničenje na letališču v Azerbaijanu AP
Pred tem so namreč sporočili, da je v Azerbajdžan iz Irana priletelo več dronov. Eden naj bi zadel terminal na mednarodnem letališču Nahčivan, drugi pa naj bi pristal v bližini šole v vasi Šakarabad.
Iranski brezpilotni letalnik naj bi ob tem ranil dva civilista, je sporočilo azerbajdžansko zunanje ministrstvo.
Namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Gharibabadi je medtem zanikal, da bi Iran napadal Azerbajdžan. "Islamska republika Iran ni napadala Azerbajdžanske republike. Ne napadamo sosednjih držav," je poudaril ter dodal, da napadajo le vojaške baze "svojih sovražnikov".
Teheran: ZDA bodo obžalovale potopitev iranske fregate
"ZDA so zagrešile grozodejstvo na morju, 2000 milj od iranskih obal. Fregata Dena, gost indijske mornarice, na kateri je bilo skoraj 130 mornarjev, je bila brez opozorila napadena v mednarodnih vodah. Zapomnite si moje besede: ZDA bodo grenko obžalovale precedens, ki so ga ustvarile," je na spletu zapisal iranski zunanji minister Abas Arakči.
Iranska fregata IRIS Dena se je v sredo potopila pred obalo Šrilanke. Kot so pojasnile tamkajšnje oblasti, je bilo na plovilu okoli 180 ljudi, pri čemer jih je umrlo najmanj 80, več deset pa so jih uspeli rešiti.
Kmalu po potopitvi fregate je odgovornost za napad nanjo prevzel Washington. "Ameriška podmornica je potopila iransko vojno ladjo, ki je mislila, da je varna v mednarodnih vodah," je na novinarski konferenci povedal obrambni minister ZDA Pete Hegseth. Ob tem je naznanil nadaljevanje napadov na Iran in zagotovil, da Washington v vojni zmaguje.
Iranska revolucionarna garda medtem po poročanju tujih medijev trdi, da je njihova mornarica zjutraj v Perzijskem zalivu zadela ameriški tanker. Poudarili so, da ameriška in izraelska vojaška in komercialna plovila, pa tudi evropskih držav, ki ju podpirajo, ne bodo smela prečkati Hormuške ožine. "Če jih bomo opazili, jih bomo zadeli," so sporočili.
Deljena mnenja o vojni
Odzivi sveta na smrtonosne spopade na Bližnjem vzhodu so deljeni. Medtem ko je prvi mož Nata Mark Rutte sporočil, da "Evropa podpira vojaško kampanjo ZDA proti Iranu", nemški kancler Friedrich Merz pa je dejal, da trenutno "ni čas za šolanje zaveznic", pa se vsi s tem ne strinjajo. Rutte je sicer poudaril, da Nato ni vključen v vojaške napade.
Kot ena večjih kritičark vojne je izstopila Španija, ki Washingtonu ni dovolila uporabe vojaških baz v Španiji za napad na Iran. Španski premier Pedro Sanchez je poudaril, da sicer iranskega režima nikakor ne podpirajo, saj "zatira in ubija svoje državljane, zlasti ženske", a da tudi vojni odločno pravijo ne.
Po grožnjah Trumpa, da bo zaradi njihove drže prekinil vse trgovinske posle s Španijo, je Sanchez Združene države opozoril, da ne nameravajo sodelovati v nečem, kar je slabo za ves svet - kot je na primer vojna v Iranu - zgolj zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi.
Podporo Sanchezu je izrekel tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
Slovenija je v svojem odzivu pozvala k zmanjšanju napetosti. "Pozivamo vse vpletene strani k takojšnji deeskalaciji, zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava ter Ustanovne listine OZN," so po prvih napadih sporočili z zunanjega ministrstva, predsednica države Nataša Pirc Musar pa je podobno opozorila, da ostaja reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi in spoštovanjem mednarodnega prava edina trajnostna pot k varnosti in zaščiti civilnega prebivalstva.
Podporo Španiji je ob tem danes izrazila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je ob tem spomnila, da je že v svojem prvem nastopu po zaostritvi razmer obsodila napade ZDA in Izraela na Iran, ter poudarila, da gre za grobo kršitev mednarodnega prava. Obsodila pa je tudi iranske povračilne napade, ki ciljajo tudi na tarče v zalivskih državah.
Na spopade sta se odzvala tudi avstralski premier Anthony Albanese in kanadski premier Mark Carney, oba sta pozvala k zmanjšanju napetosti na Bližnjem vzhodu, a sta ob tem dejala, da premirja ne bi smeli skleniti, dokler se Iran ne odpove razvoju jedrskega orožja, piše BBC.
Notranji ministri EU o vplivu vojne na Bližnjem vzhodu na varnost v uniji
Notranji ministri EU bodo v Bruslju razpravljali o vplivu geopolitičnih razmer na notranjo varnost v uniji, pri čemer se bodo po napovedih osredotočili na dogajanje na Bližnjem vzhodu, predvsem pa na Sirijo in Iran.
Na Evropski komisiji so v začetku tedna napovedali, da bodo še naprej pozorni na tveganja za notranjo varnost in morebitne spremembe v migracijskih tokovih, povezane z vojno na Bližnjem vzhodu. Evropski komisar za notranje zadeve Magnus Brunner, ki se bo danes pridružil ministrom, je pojasnil, da niso zaznali znakov množičnih migracij iz Irana.
EU je sicer po komisarjevih besedah pripravljena na morebitno migracijsko krizo, saj pakt o migracijah in azilu vključuje poseben krizni mehanizem za podporo najbolj prizadetim državam.
Priprave na izvajanje pakta, ki se bo v celoti začel uporabljati sredi junija, bodo sicer ena od osrednjih tem današnjega ministrskega zasedanja, na katerem bo Slovenijo zastopala stalna predstavnica pri EU Metka Ipavic.
Omejitev Trumpove vojaške akcije neuspešna
Ameriški zakonodajalci so medtem glasovali proti ukrepu o vojnih pooblastilih, ki bi omejil zmožnost ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da odredi nadaljnje vojaške akcije v Iranu.
Ameriški senat ukrepa ni sprejel s 47 glasovi za in 53 proti. Ukrep bi zahteval umik ameriških sil iz konflikta, razen če bi kongres odobril operacijo.
Predstavniški dom bo o istem vprašanju glasoval v petek, nekateri senatorji pa so ta teden novinarjem povedali, da bodo morda bolj nagnjeni k podpori resolucije o vojnih pooblastilih v prihodnosti, če bo vojna trajala dlje kot nekaj tednov, kolikor je ocenil Trump.
