Iran grozi z napadi na ameriška oporišča, v Hormuški ožini zadete nove ladje

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je opozorila, da bi lahko ameriška vojaška oporišča v regiji postala tarča napadov, če bodo ZDA še naprej pozivale ladje k plovbi po pomorskih poteh, ki jih Iran označuje za minirane in nezakonite za prehod.

Po navedbah iranske revolucionarne garde je njena mornarica v Perzijskem zalivu zadela štiri ladje, povezane s pretovarjanjem nafte. Še tri plovila naj bi v bližini Hormuške ožine zadela mine, zaradi česar so zagorela.

Hormuška ožina ostaja eno osrednjih žarišč spopada med Iranom in ZDA. Teheran trdi, da nadzoruje ožino, iranski vojaški predstavniki pa opozarjajo, da so pripravljeni tudi na nadaljnje zaostrovanje.

Iranski vojaški vrh zatrjuje, da so oborožene sile pripravljene na morebitno širitev spopadov z ZDA.

Po poročanju Al Jazeere je vodstvo revolucionarne garde poudarilo, da ima Iran na voljo dovolj orožja in opreme za nadaljevanje vojaškega spopada.

V Teheranu se po navedbah dopisnika Al Jazeere pojavljajo tudi pričakovanja o možnosti novih ameriških napadov pred novembrskimi vmesnimi volitvami v ZDA.

Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Mohsen Rezai je medtem opozoril, da dolgotrajna ameriška pomorska blokada lahko povzroči veliko gospodarsko škodo, vendar po njegovem ne bo nujno prisilila Irana v sprejetje ameriških zahtev.

Priznal je, da bi blokada prizadela iranska gospodinjstva, zmanjšala investicije in otežila delovanje nekaterih gospodarskih sektorjev. Ob tem je poudaril, da gospodarska škoda še ne pomeni strateškega zloma države. Po njegovih besedah cilj Teherana ni širitev spopadov, temveč končanje vojne pod pogoji, ki bi zmanjšali možnost novega konflikta.

Rezai je opozoril, da Iran razpolaga s sredstvi za odgovor na nadaljnje napade. Če bodo iranski naftni objekti, pristanišča in ladijski promet še naprej tarče vojaških operacij, po njegovih besedah tudi gospodarska infrastruktura nasprotne strani ne more pričakovati trajne nedotakljivosti.

Teheran pri tem vztraja, da je ponovno odprtje Hormuške ožine odvisno od izpolnitve pogojev, ki jih je Iran že predstavil ZDA.

Rezai je pojasnil, da so z državami v regiji razpravljali tudi o možnosti varnostnega dogovora, po katerem bi bile energetske naprave, pomorske poti in civilna infrastruktura izvzete iz vojaških napadov.

Medtem se spopadi širijo tudi na druge dele regije. Jemenski hutijevci so sporočili, da so v zadnjih 48 urah izvedli več napadov na cilje v Savdski Arabiji. Po navedbah njihovega vojaškega predstavnika Jahje Saree so napadli savdsko obrambno ministrstvo v Rijadu, objekte naftne družbe Saudi Aramco v Janbuju ter mednarodni letališči v Abhi in Damamu.

V sredinem napadu na mednarodno letališče kralja Fahda v Damamu sta po navedbah savdskih oblasti umrla dva človeka, več jih je bilo ranjenih.

Napad sta obsodila Katar in Združeni arabski emirati, ki sta ga označila za kršitev savdske suverenosti in grožnjo regionalni varnosti ter civilnemu letalskemu prometu. Tudi Egipt je obsodil napad in izrazil podporo Savdski Arabiji.

Savdska koalicija je medtem sporočila, da je nad območjema Rijada in Medine prestregla ter uničila štiri brezpilotne letalnike.

Rezai je v pogovoru za ameriški medij DropSite poudaril, da Iran sicer podpira hutijevsko gibanje, vendar odločitve o vojaških operacijah v Jemnu sprejemajo hutijevci sami. Po njegovih besedah Iran odloča o svojih dejanjih v Hormuški ožini, ne pa o dogajanju v ožini Bab el Mandeb, ki povezuje Rdeče morje z Adenskim zalivom.

Zatrdil je, da Teheran in hutijevci niso sprejeli skupne odločitve o popolnem zaprtju te pomorske poti za trgovski promet. Kljub temu je opozoril, da varnosti v Hormuški ožini, Rdečem morju in Bab el Mandebu dolgoročno ni mogoče obravnavati ločeno od širših varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu.

Na vse pogostejše napade hutijevcev se je odzval tudi Evropski parlament. Sprejel je resolucijo, v kateri Svet Evropske unije poziva, naj hutijevsko gibanje v Jemnu uvrsti na evropski seznam terorističnih organizacij.

Poziv se nanaša na politično in vojaško krilo gibanja, njegovo vodstvo ter vojaške in varnostne strukture.

Evropski parlament je napade hutijevcev na Savdsko Arabijo označil za očitne kršitve mednarodnega in mednarodnega humanitarnega prava. Odločitev o morebitni uvrstitvi na seznam mora sprejeti Svet EU.