V pakistanski prestolnici je potekalo prvo srečanje "iz oči v oči" na najvišji ravni med Washingtonom in Teheranom od islamske revolucije leta 1979.
"Slaba novica je, da nismo dosegli dogovora, in mislim, da je to veliko bolj slaba novica za Iran kot za Združene države Amerike," je novinarjem tik pred odhodom iz Islamabada povedal JD Vance, vodja ameriške delegacije, v kateri sta bila še Jared Kushner in Steve Witkoff.
Še pred tem je Vance na novinarski konferenci po pogajanjih, ki so trajala 21 ur, dejal: "Preprosto nismo uspeli doseči položaja, v katerem bi Iranci sprejeli naše pogoje."
Vance je dejal, da Iran ni sprejel ameriških pogojev, predvsem zahteve, da se odpove razvoju jedrskega orožja. "Videti moramo jasno zavezo, da si ne bodo prizadevali za jedrsko orožje in da si ne bodo prizadevali za orodja, ki bi jim omogočila hitro pridobitev jedrskega orožja," je dejal Vance.
Po njegovih besedah se je ameriška stran pogajanj udeležila v dobri veri in je bila fleksibilna. "Odhajamo s preprostim predlogom, metodo razumevanja, da je to naša končna in najboljša ponudba. Bomo videli, ali jo bodo Iranci sprejeli," je dodal.
Tudi iranska delegacija, v kateri sta bila predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf ter zunanji minister Abas Aragči, je že zapustila Islamabad, poroča iranska tiskovna agencija Mehr. Iransko zunanje ministrstvo je v izjavi po pogovorih sporočilo, da bi se morale ZDA vzdržati "pretiranih" in "nezakonitih" zahtev.
"Uspeh tega diplomatskega procesa je odvisen od resnosti in dobre vere nasprotne strani, ki se mora vzdržati pretiranih in nezakonitih zahtev ter sprejeti legitimne pravice in interese Irana," je na omrežju X zapisal tiskovni predstavnik ministrstva Esmail Bagej, ki je sicer pogajanja opisal kot intenzivna.
Navedel je še, da so med drugim razpravljali o Hormuški ožini, jedrskih vprašanjih, vojni odškodnini, odpravi sankcij in "popolnem koncu vojne proti Iranu in v regiji".
Za državno radiotelevizijo IRIB je Bagej dejal, da je dogovor z ZDA preprečilo nesoglasje glede "dveh ali treh ključnih vprašanj". Pojasnil je, da sta se strani o nekaterih vprašanjih dogovorili, o drugih pa je dejal, da obstaja "razlika v stališčih".
Predstavniki ZDA in Irana so se tako po 21 urah neposrednih pogovorov v Islamabadu razšli brez dogovora, prihodnost krhkega dvotedenskega premirja pa ostaja negotova.
Iran je sicer sporočil, da niti niso pričakovali, da se bodo dogovorili že na prvih pogajanjih. Med nasprotnima stranema namreč vlada globoko nezaupanje.
Pakistanski zunanji minister Išak Dar je obe strani pozval, naj spoštujeta premirje, in napovedal nova prizadevanja za dialog. Ali se bodo in kdaj pogajanja nadaljevala, pa ta hip ni jasno. Medtem ko so iranski državni mediji poročali, da Teheran trenutno nima načrtov za nov krog pogajanj, je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v intervjuju za iransko televizijo uporabil manj odločen ton in dejal, da se "diplomacija nikoli ne konča".
Napetosti ostajajo
Pogovori so potekali v sedmem tednu vojne, ki je zahtevala na tisoče življenj in ki je pretresla svetovne trge. Vance je poudaril, da je glavni cilj ZDA preprečiti Iranu dostop do jedrskega orožja.
Zanimivo pa je, da se na zadnja pogajanja doslej še ni odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je ta teden Iranu zagrozil s "popolnim uničenjem civilizacije".
Trump je sicer pred pogovori v Islamabadu napovedal, da bi lahko napade na Iran začasno ustavili za dva tedna, vendar ni jasno, kaj se bo zgodilo po tem. Še pred koncem pogovorov v Islamabadu pa izjavil, da ga njihov izid ne skrbi, češ da so ZDA iz konflikta že izšle kot zmagovalke. "Smo v zelo intenzivnih pogajanjih z Iranom. Ne glede na izid zmagamo. Vojaško smo jih premagali," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
ZDA so včeraj tudi sporočile, da so njihove vojaške ladje plule skozi Hormuška ožina, ključno točko za svetovno trgovino z energenti.
Številni napadi na zdravstvene delavce v Iranu
V ameriško-izraelskih napadih v Iranu je bilo doslej ubitih in ranjenih tudi 144 zdravstvenih delavcev. Vodja iranskega oddelka za nujne primere, Džafar Miadfar, je za tiskovno agencijo Mehr povedal, da so napadi na Iran povzročili veliko škodo zdravstvenemu sektorju, saj je bilo ubitih 26 zdravstvenih delavcev, ranjenih pa še 118. Od tega jih je bilo največ – 78 zdravstvenih delavcev – iz nujne medicinske pomoči, ki so bili na terenu.
"Razmere naših kolegov v bolnišnicah so zaskrbljujoče," je njegovo izjavo povzela Al Jazeera.
Poškodovanih je bilo več kot 400 zdravstvenih enot, skupaj s 57 reševalnimi bazami in 47 reševalnimi vozili ter dvema helikopterjema za zračno reševanje in enim reševalnim vozilom na morju.
Vojna na Bližnjem vzhodu se je začela 28. februarja z izraelsko-ameriškimi napadi na Iran. Po dosedanjih podatkih je zahtevala več kot 3000 življenj v Iranu, več kot 2000 v Libanonu, ter povzročila veliko škodo v regiji in močno vplivala na globalne cene energije.
