Ameriški finančni minister Scott Bessent je ukrepe označil za "največjo finančno ofenzivo v zgodovini", medtem ko so Iranci prepričani, da bodo sankcije pravzaprav škodile samo Američanom in privedle do novega poraza Washingtona, piše BBC.
Potem ko je Bessent zagrozil iranskemu režimu, da bodo prekinili vse gospodarske vezi z Iranom, so dodali še, da bo izolirana tudi vsaka država, ki bo z njimi finančno sodelovala.
In le nekaj ur po Bessentovi napovedi je Madanizadeh dejal, da je Iran na takšne načrte "čakal že dolgo". "Vlada je bila in je pripravljena ter ima dveletni načrt za obvladovanje teh dogodkov," je povedal za državno televizijo. "Tudi mi imamo svoja orodja in vemo, kako igrati to igro."
"Iran je popolnoma pripravljen na ameriške sankcije," je dejal iranski gospodarski minister Seyed Ali Madanizadeh.
Povedal je tudi, da niti Kitajska niti Rusija nista sprejeli ameriških ukrepov, ter napovedal, da se jim bodo uprle tudi druge države.
Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da sankcije in taktike pritiska ne pomagajo ter da bo Peking storil vse potrebno za zaščito kitajskih interesov. Vojna je povzročila rast svetovnih cen nafte, Iran pa je v odziv na najnovejšo grožnjo opozoril, da bo v primeru nadaljevanja vojne ustavil ves izvoz nafte iz regije.
Iranski režim je prav tako izdal novo opozorilo ladjam, naj brez dovoljenja ne plujejo skozi Hormuško ožino, poroča Reuters.
Skozi ožino, ozko morsko pot južno od Irana, običajno poteka petina svetovnega prometa z nafto in plinom, vendar je Iran od začetka konflikta konec februarja pretok skozi ožino dejansko blokiral, kar je povzročilo rast cen nafte po svetu.
Operacija Gospodarski izobčenec
Bessent je na novinarski konferenci, na kateri je predstavil ukrepe, imenovane "Operacija Gospodarski izobčenec" (Operation Economic Outcast), dejal, da ZDA začenjajo "gospodarski napad na iranske finančne povezave po vsem svetu".
"Iran se zdaj sooča z zelo jasno izbiro, pred njim sta le dve poti: popolna globalna izolacija ... ali vrnitev v normalnost z možnostjo ponovne vključitve v svetovno gospodarstvo," je dejal.
Prav tako trdi, da ZDA nič več "ne obvladujejo iranske grožnje, temveč jo končujejo".
Ministrstvo je sporočilo, da je ukrepe usmerilo proti petim sektorjem: digitalnim sredstvom, tehnologiji, zlatu, letalstvu in pomorstvu. Ministrstvo za finance je poleg tega uvedlo sankcije proti skoraj 60 subjektom, posameznikom in plovilom. Ti ukrepi naj bi "zategnili zanko in blokirali vsak potencialni vir prihodkov Iranske revolucionarne garde in širšega iranskega režima".
Trump naj bi tudi te dni poklical svetovne voditelje "s konkretnimi zahtevami, naj prekinejo svoje stike z iranskim režimom". Čeprav je dejal, da je pomembno ljudem dati čas, da razumejo nove sankcije, je dodal, da morajo vsi vedeti, da "bodo ukrepali hitro in da mislijo resno".
Kitajska bo ščitila svoje interese
"Sodelovanje med Kitajsko in Iranom je vedno potekalo v okviru mednarodnega prava in vanj se ne sme posegati ali ga ovirati. Kitajska je že večkrat izjavila, da odločno nasprotuje nezakonitim enostranskim sankcijam," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian.
Kot je dodal, bo Kitajska, sicer ena največjih uvoznic iranske nafte, "sprejela vse potrebne ukrepe, da bo odločno zaščitila svoje pravice in interese", navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Oman in Iran govorila o začasnem koridorju skozi Hormuško ožino
Zunanja ministra Irana in Omana sta danes po pogovorih v Teheranu sporočila, da sta govorila o okviru za začasni tranzitni koridor skozi Hormuško ožino in projektu odstranjevanja min v tej pomembni pomorski poti, ob kateri ležita obe državi. Zunanji minister Omana Badr Albusaidi je izrazil upanje, da bodo kmalu naznanili vzpostavitev koridorja.
Po več tednih dvostranskih pogajanj je Albusaidi po pogovorih z iranskim kolegom Abasom Aragčijem izrazil upanje, da bodo "kmalu naznanili začasni koridor za Hormuško ožino, pa tudi praktične ukrepe za ponovno vzpostavitev varne plovbe". "Prihodnje upravljanje ožine in trajna rešitev bosta sledila v doglednem času," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisal na omrežju X.
Zunanja ministra sta pred tem v skupni izjavi sporočila, da sta govorila o "postopnem okviru, ki bi lahko zagotovil praktično in izvedljivo podlago za napredek" pogovorov v Teheranu. Okvir, kot je sporočil Oman, pa "vključuje vzpostavitev skupnega začasnega plovnega koridorja skozi Hormuško ožino in sporazum o uresničitvi skupnega projekta za odstranjevanje min iz ožine".
V izjavi sta tudi napovedala nadaljevanje tehničnih pogajanj, da bi določili "stalni plovni koridor in prihodnje upravljanje ožine ter mehanizem za izmenjavo informacij, upravljanje prometa in zagotavljanje ustreznih plovnih in varnostnih storitev". Poudarila sta tudi, da je pomembno voditi skupne razprave z državami, ki mejijo na Perzijski zaliv.
Teheran je sicer pred tem že sporočil, da so se z Omanom dogovorili o zemljepisnih koordinatah predvidene plovne poti skozi ožino. Iranski predstavniki so ob tem vztrajali, da Iran ožine ne bo v celoti ponovno odprl, dokler ZDA ne bodo izpolnile zahtev Teherana, kot so odprava pomorske blokade in sankcij na iransko nafto ter odmrznitev iranskih sredstev v tujini.
