Turško ministrstvo za obrambo je namreč sporočilo, da so Natovi sistemi zračne in raketne obrambe danes prestregli in uničili balistično raketo. Ta naj bi bila izstreljena iz Irana in usmerjena v turški zračni prostor, po tem ko je preletela Sirijo in Irak.
Prestregli so jo v vzhodnem Sredozemskem morju, v incidentu pa ni bilo žrtev ali poškodb.
Drobec rakete, ki je na tla padel v okrožju Dortyol v provinci Hatay ob meji s Sirijo so oblasti identificirale kot del streliva Natove zračne obrambe, ki je iransko raketo prestregla v zraku, so še navedli na ministrstvu.
Turčija je po incidentu posvarila Iran in sporočila, da si pridržuje pravico, da se odzove na vsa sovražna dejanja proti njej, poroča Reuters. Turški zunanji minister Hakan Fidan je iranskemu kolegu Abasu Aragčiju v telefonskem pogovoru dejal, da se je treba "izogniti kakršnim koli korakom, ki bi lahko privedli do širitve konflikta", je sporočil vir s turškega zunanjega ministrstva.
Hegseth: Iran je poskušal ubiti Trumpa
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je na tiskovni konferenci dejal, da so njihove sile "izsledile in ubile" vodjo enote, ki naj bi načrtovala atentat na ameriškega predsednika Donalda Trumpa. "Iran je poskušal ubiti predsednika Trumpa. In predsednik Trump se zadnji smeji," je dejal.
Pojasnil je, da ZDA že dolgo vedo, da je Iran nameraval ubiti predsednika Trumpa in druge ameriške uradnike. "In čeprav to niti približno ni bilo v središču prizadevanj – pravzaprav tega predsednik ali kdorkoli drug ni nikoli omenil – smo jaz in drugi poskrbeli, da so bili tisti, ki so bili za to odgovorni, sčasoma del seznama tarč," je dejal Hegseth. Kot je dejal, se je ameriška vojska osredotočila "na rakete in izstrelitvene naprave", vendar je sčasoma imela priložnost, da "iz zraka pride do tistih, ki poskušajo priti do Amerike".
Izrael z novimi napadi na Iran, ZDA od začetka napadle 2000 ciljev v državi
Izraelska vojska je danes sporočila, da je izvedla nov obsežen niz napadov na Iran, tudi na poveljniške centre. Iranska revolucionarna garda pa je navedla, da je na ameriške in izraelske cilje danes izstrelila okoli 40 raket. ZDA so od začetka ofenzive po lastnih navedbah proti Iranu napadle skoraj 2000 ciljev v državi.
- Izraelsko-ameriški napadi na Teheran AP
- Izraelsko-ameriški napadi na Teheran AP
- Izraelsko-ameriški napadi na Teheran AP
- Izraelsko-ameriški napadi na Teheran AP
- Izraelsko-ameriški napadi na Teheran AP
- Izraelsko-ameriški napadi na Teheran AP
- Izraelsko-ameriški napad na policijsko postajo v Teheranu AP
- Izraelsko-ameriški napad na policijsko postajo v Teheranu AP
- Uničena policijska postaja v Teheranu AP
Izraelska vojska je v sporočilu za javnost danes pojasnila, da je v okviru novega niza napadov na Iran napadla več deset ciljev v državi, vključno s poveljniškimi centri v Teheranu. Iranska tiskovna agencija Tasnim je poročala o eksplozijah v prestolnici.
Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) je v torek sporočilo, da je Iran v odgovor na izraelske in ameriške napade, ki so se začeli v soboto, doslej izstrelil več kot 500 balističnih raket in več kot 2000 dronov. Admiral Brad Cooper iz Centcoma je na družbenem omrežju X zapisal, da Iran brez razlikovanja napada civiliste. Ob tem je poudaril, da se zmožnost Irana za napade zmanjšuje, bojna moč ZDA pa se povečuje.
Admiral Cooper je na X še zapisal, da so ZDA s tem močno oslabile iransko protizračno obrambo in uničile na stotine iranskih balističnih izstrelkov in dronov. V manj kot 100 urah je ameriška vojska po njegovih besedah uničila tudi 17 iranskih vojnih ladij. Ponovil je, da je cilj uničiti iransko mornarico.
V Kuvajtu šrapnel ubil 11-letno deklico
Iranska revolucionarna garda je medtem sporočila, da je peti dan vojne na Bližnjem vzhodu izstrelila okoli 40 raket na ameriške in izraelske cilje. Podrobnosti niso navedli. Po pisanju izraelskega časnika Times of Israel v Izraelu za zdaj ni poročil o morebitnih poškodovanih v napadih.
Teheran po sobotnem začetku ameriških in izraelskih napadov na Iran danes nadaljuje napade v zalivskih državah, kjer imajo ZDA vojaška oporišča in veleposlaništva.
Iz Kuvajta poročajo o smrti 11-letne deklice, ki jo je zadel šrapnel, po tem ko so obrambne sile prestregle iransko raketo. Šrapnel naj bi jo zadel doma, ko je priletel skozi okno. "Med prevozom deklice v bolnišnico je v reševalnem vozilu potekalo oživljanje in poskusi so se še skoraj pol ure nadaljevali v bolnišnici Al Amiri. Toda umrla je zaradi poškodb," je kuvajtsko zdravstveno ministrstvo zapisalo v objavi na družbenem omrežju X.
Zračna obramba Združenih arabskih emiratov pa je danes sestrelila tri balistične rakete in 121 dronov, medtem ko je osem dronov padlo na ozemlje emiratov, je sporočilo tamkajšnje ministrstvo za obrambo.
Po navedbah britanske agencije za pomorsko varnost (UKMTO) so "razbitine neznanega izstrelka" davi zadele tanker, pri čemer je nastala le manjša gmotna škoda. Incident se je zgodil v bližini obale Združenih arabskih emiratov vzhodno od mesta Fudžajra.
V bližini mednarodnega letališča v iraškem Bagdadu je bilo sestreljeno brezpilotno letalo, sta dva iraška varnostna vira povedala francoski tiskovni agenciji AFP. Del letališča je vojaško oporišče, v katerem je ameriški diplomatski objekt in kjer so bile pred časom nastanjene sile koalicije držav pod vodstvom ZDA, ki so posredovale v Iraku. O podobnem napadu na letališče so iz Bagdada poročali že v torek zvečer.
Na severu Iraka v avtonomni kurdski regiji je danes v iranskem raketnem napadu na položaj Kurdistanske stranke svobode (PAK) v bližini mesta Erbil umrl človek, je AFP povedal tiskovni predstavnik PAK.
Tudi v Savdski Arabiji so danes na območju južno od prestolnice Rijad prestregli dva vodena izstrelka, je sporočilo savdsko obrambno ministrstvo. Savdska tiskovna agencija pa je navedla podatke predstavnika ministrstva, da so takoj po vstopu v savdijski zračni prostor uničili še devet dronov, povzema AFP.
Savdsko ministrstvo je sporočilo še, da je preprečilo napad z dronom, ki je bil usmerjen v rafinerijo nafte Ras Tanura ob vzhodni obali Savdske Arabije. V rafineriji, ki je ena največjih na Bližnjem vzhodu, so že v ponedeljek po napadu, ki je v kompleksu povzročil požar, ustavili določene dejavnosti.
Izraelske sile bombardirale hotel in stanovanjsko zgradbo v Libanonu
V Libanonu vlada kaos in panika glede tega, kam vodi ta konflikt. Po tem, ko je Izrael v zračnih napadih danes s tlemi zravnal vsaj pet stanovanjskih stavb v južnih predmestjih Bejruta, je brez opozorila napadel še hotel Comfort med Hazmiehom in Baabdo, vzhodno od libanonske prestolnice Bejrut. Poleg tega je bila tarča napadov tudi stanovanjski kompleks na vzhodu Libanona.
- Izrael zadel hotel v Bejrutu Profimedia
- Napad na hotel v Libanonu AP
- Napad na hotel v Libanonu AP
- Izraelska raketa zadela stanovanjsko zgradbo na jugu Libanona AP
- Izraelska raketa zadela stanovanjsko zgradbo na jugu Libanona AP
- Izraelska raketa zadela stanovanjsko zgradbo na jugu Libanona AP
- Izraelski zračni napad na Bejrut AP
- Umik iz južnega Libanona AP
V Libanonu je zaradi izraelskih napadov notranje razseljenih na tisoče prebivalcev, odkar se je začel ta val napadov pa je bilo ubitih že več kot 40 ljudi.
Libanonska ministrica za socialne zadeve Hanin Sajed je za Al Jazeero povedala, da se je v zavetiščih prijavilo že 65.000 ljudi, potem ko so bili razseljeni zaradi nedavnih izraelskih napadov. Dodala je, da bi lahko bilo notranje razseljenih še od 10.000 do 20.000 ljudi več, ki pa so še na poti ali pa so se zatekli k prijateljem in družini.
"Situacija ni dobra. Ljudje so zaskrbljeni," je dejala in dodala, da so še vedno živi spomini na vojno z Izraelom leta 2024, ko so se "vsak dan zbujali ob zvokih dronov ali eksplozij". Libanonska vlada je vojaške dejavnosti Hezbolaha razglasila za nezakonite, njen dolgoročni načrt pa je "vzpostavitev državne oblasti na vseh njenih ozemljih".
Izraelski obrambni minister je včeraj pooblastil vojsko, da prevzame nadzor nad dodatnimi položaji v Libanonu. Po poročanju Al Jazeere je izraelska vojska napredovala za vsaj kilometer s sedmih položajev.
IDF napada z neba in s kopnega. Nad Libanonom nenehno brenčijo izraelski brezpilotniki, ljudje pa prejemajo klice, naj zapustijo svoje domove.
Po Hamenju Hamenej?
Opozicijska televizija Iran International je poročala, da je revolucionarna garda pritiskala za izbiro sina ubitega voditelja, kar pomeni, da se politika iranskega državnega vrha ne bo spremenila. Izbira je nenavadna, saj Modžtaba Hamenej ni visok duhovnik in doslej ni imel uradne vloge v režimu.
56-letni Modžtaba Hamenej je drugi najstarejši sin ubitega Alija Hameneja. Imel naj bi imel dobre zveze z revolucionarno gardo, ZDA pa so že leta 2019 proti njemu uvedle sankcije.
Ajatola Ahmad Hatami, visoki iranski klerik, ki je član tako vplivnega Sveta varuhov kot Zbora strokovnjakov, pa je dejal, da je država blizu izbire naslednika pokojnega Hameneija. "Vrhovni voditelj bo določen v najkrajšem možnem času, blizu smo zaključka, vendar v državi vladajo vojne razmere," je Hatami povedal za državno televizijo.
Izraelski mediji so pred tem poročali, da zaradi podpore revolucionarne garde Hamenej velja za najverjetnejšega kandidata za položaj vodje države.
Iranska skupščina strokovnjakov je posvetovalni organ, ki je v skladu z ustavo Islamske republike pooblaščen za imenovanje, nadzor in razrešitev vrhovnega voditelja. Sestavlja jo 88 članov, večinoma visokih duhovnikov, izvoljenih za osemletni mandat.
Izraelski obrambni minister Israel Katz je v sredo zagrozil z atentatom na vsakega iranskega voditelja, ki bo izbran za naslednika vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneija, ki je bil ubit v ameriško-izraelskih napadih na Teheran.
"Vsak voditelj, ki ga iranski teroristični režim izbere za nadaljnje vodenje načrta za uničenje Izraela, ogrožanje Združenih držav Amerike, svobodnega sveta in držav v regiji ter zatiranje iranskega ljudstva, bo zagotovo tarča atentata, ne glede na njegovo ime ali kje se skriva," je dejal Katz.
Prestavili državno pogrebno slovesnost za Hameneja
Iranska tiskovna agencija Tasnim je sporočila, da so državno pogrebno slovesnost za pokojnega iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja prestavili. Ta bi se prvotno morala v Teheranu začeti ob 22. uri, so pred tem poročali iranski državni mediji.
Kot razlog za premik pogrebne slovesnosti so navedli logistične težave, vključno s prošnjami ljudi iz različnih provinc, ki se želijo udeležiti slovesnosti. "Nov datum bodo sporočili pozneje," je poročala iranska državna televizija.
Žalna slovesnost bo trajala tri dni, pogrebna procesija pa bo objavljena, ko bo končana, so sporočili.
Aragči: Trump izdal diplomacijo in Američane
Iran se ne namerava pogajati z ZDA in nima nobenih stikov z Washingtonom, je na iranski državni televiziji dejal Mohamed Mohber, visoki pomočnik pokojnega vrhovnega voditelja.
Mohber, ki je bil prej vršilec dolžnosti iranskega predsednika in prvi podpredsednik, je dejal, da Iran "nima zaupanja v Američane" in da nimajo "nobene podlage za kakršnakoli pogajanja z njimi". Dodal je, da lahko Teheran nadaljuje vojno "kakor dolgo želi".
Iranski zunanji minister Abas Aragči, ki je vodil iransko delegacijo med jedrskimi pogovori z ameriškimi uradniki pred začetkom izraelsko-ameriških napadov na Iran, je dejal, da je Trump "izdal diplomacijo", ko je sredi pogajanj sprožil napade.
"Ko se s kompleksnimi jedrskimi pogajanji ravna kot z nepremičninsko transakcijo in ko velike laži zameglijo resničnost, nerealnih pričakovanj ni mogoče nikoli izpolniti. Izid? Bombardiranje pogajalske mize iz kljubovanja. G. Trump je izdal diplomacijo in Američane, ki so ga izvolili," je zapisal Aragči.
Iranska raketa zadela Al Udeid, največjo ameriško bazo na Bližnjem vzhodu
Balistična raketa iz Irana je v torek zadela vojaško oporišče Al Udeid v Katarju, ki je največje ameriško oporišče na Bližnjem vzhodu, je v torek v izjavi sporočilo katarsko ministrstvo za obrambo. Pojasnilo je, da so zračni obrambni sistemi eno balistično raketo iz Irana prestregli, druga pa je zadela bazo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V napadu ni bilo žrtev, podrobnosti o gmotni škodi niso znane.
Oporišče Al Udeid, ki ga uporabljata tudi katarska in britanska vojska, se nahaja na obrobju Dohe. Iran je omenjeno bazo napadel tudi lansko leto, kot odgovor na ameriško bombardiranje iranskih jedrskih lokacij.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v torek potrdil še, da je bil v iranskem napadu z dronom poškodovan ameriški konzulat v Dubaju. Napad je povzročil požar, a ni terjal žrtev.
ZDA širijo možnost odhoda nenujnega osebja veleposlaništev na več držav, tudi Ciper
Ameriško zunanje ministrstvo je svojim nenujnim uslužbencem in njihovim družinam v Savdski Arabiji in Omanu dalo dovoljenje za odhod, sta v torek sporočili veleposlaništvi ZDA v obeh zalivskih državah, potem ko je Iran v odgovor na ameriško-izraelske zračne napade napadel ameriške cilje v regiji. Ameriško veleposlaništvo v Rijadu je zaradi iranskih napadov od torka do nadaljnjega zaprto.
Da je ministrstvo nenujnim uslužbencem in njihovim družinskim članom dovolilo, da zaradi varnostnih tveganj zapustijo Ciper, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočilo veleposlaništvo ZDA na Cipru.
Ameriško veleposlaništvo v Pakistanu pa je sporočilo, da morajo nenujni uslužbenci ameriških konzulatov v mestih Karači in Lahore ter njihove družine iz varnostnih razlogov zapustiti Pakistan. Za osebje veleposlaništva v prestolnici Islamabad se status ni spremenil, še poroča AFP.
Že v torek so ZDA nenujnemu osebju ameriške vlade v Bahrajnu, Iraku, Jordaniji, Kuvajtu, Katarju in Združenih arabskih emiratih odredile odhod.
State Department pa je že v ponedeljek pozval ostale ameriške državljane v več kot deset državah na Bližnjem vzhodu, med drugim v Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih in Izraelu, naj nemudoma zapustijo regijo.
Španija odgovarja na Trumpove grožnje
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek zagrozil, da bo prekinil vse trgovinske odnose s Španijo, potem ko je ta zavrnila uporabo letalskih oporišč na svojih tleh za napade na Iran. Španski premier Pedro Sanchez je danes v odzivu poudaril, da je Španija na strani mednarodnega prava in miru in da ne bo sodelovala iz strahu pred maščevanjem.
Španska vlada je poudarila, da trgovinski odnosi z ZDA prinašajo "vzajemne koristi". "Če želi ameriška vlada pregledati te odnose, mora to storiti ob spoštovanju avtonomije zasebnih podjetij, mednarodnega prava in dvostranskih sporazumov med Evropsko unijo in ZDA," je sporočila. Dodala je, da ima Španija potrebna sredstva, da omeji morebitne vplive, pomaga sektorjem, ki bi lahko bili prizadeti, in diverzificira dobavne verige, poroča AFP.
Po podatkih agencije za človekove pravice HRANA s sedežem v ZDA je bilo v ameriško-izraelskih napadih v Iranu od sobote ubitih 1097 civilistov, med njimi 181 otrok, mlajših od deset let. Še več kot 5400 civilistov je bilo v napadih ranjenih, med njimi 100 otrok, dodaja HRANA po poročanju britanskega BBC.
