Iraški predsednik Nisar Amedi je dejal, da je Mohamedu Bagerju Galibafu povedal, da je Irak utrpel hude finančne izgube in da iraška vlada državnim uradnikom ne bo mogla izplačati plač, dokler Hormuška ožina ostaja zaprta za iraški izvoz nafte.
Irak naj bi za prost prehod svojih tankerjev zaprosil večkrat, med drugim med obiskom Galibafa ta teden.
Iranska tiskovna agencija Irna je poročala, da je "kljub najstrožjim vojaškim ukrepom in negotovosti v ožini, ki jo povzročajo sovražna dejanja ZDA, Teheran v zadnjih šestih mesecih več iraškim tankerjem odobril prehod skozi Hormuško ožino". Pri tem ni znano, koliko tankerjev iz Iraka je prečkalo ožino. Prav tako ni jasno, ali to posebno dovoljenje velja trajno za vsa plovila iz te države.
Irak in Iran poleg 1600 kilometrov skupne meje povezujejo tudi tesne politične, verske in gospodarske vezi.
ZDA: Iran izkorišča sosedo za izogibanje sankcijam
Po trditvah ameriškega ministrstva za finance Teheran sistematično izkorišča sodelovanje z Irakom, da se izogne sankcijam. Med drugim naj bi iransko surovo nafto ali kurilno olje mešali z iraško nafto, jo s pomočjo ponarejenih dokumentov označili za iraško in prodajali na svetovnem trgu.
Ameriški mediji poročajo, da so se z Iranom za posebno dovoljenje za prehod pogajali tudi Kitajska, Indija in Pakistan.
Iran od izbruha vojne na Bližnjem vzhodu 28. februarja ohranja nadzor nad Hormuško ožino. Od plovil zahteva, da pred uporabo tega pomembnega pomorskega prehoda pridobijo dovoljenje in plačajo tranzitne pristojbine.
Ameriški predsednik Donald Trump medtem trdi, da ima Washington "popoln nadzor" nad ožino, skozi katero je pred izbruhom vojne potekala petina svetovnega izvoza nafte in zemeljskega plina, in ožino razume kot "ameriško ozemlje".
