Po navedbah virov CNN, seznanjenih z najnovejšimi obveščevalnimi podatki, naj bi Iran za zdaj predvsem pripravljal različne možnosti za morebitno stopnjevanje konflikta, ne pa neposredno načrtoval skorajšnjega napada. Kljub temu naj bi ameriške službe zaznale precej konkretne načrte, zaradi katerih so v zadnjem tednu potekali številni sestanki o načinih preprečevanja morebitne grožnje.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Lauren Bis je v odzivu poudarila, da ZDA spremljajo vse morebitne grožnje, vendar trenutno po navedbah administracije ni verodostojnih groženj ameriškemu ozemlju.
Trump pa je danes ob robu obiska v Manili na vprašanje glede morebitne grožnje dejal, da če grožnja obstaja, "bodo plačali ceno, ki je ni še nobena država doslej". "Upam, da je ni, ampak jemljemo to zelo resno, ker so nori," je dodal.
Ameriški uradniki v zaznanih načrtih vidijo predvsem zaskrbljujoč znak, da je Teheran pripravljen stopnjevati konflikt, medtem ko se sooča z ameriškimi vojaškimi napadi in gospodarsko blokado. Eden od virov je ob tem opozoril, da še vedno ni jasno, ali ima Iran v ZDA ljudi, ki bi lahko takšen napad dejansko izvedli.
Iran naj bi po navedbah enega od virov v ZDA že imel skrite materiale za izdelavo bomb, vendar ameriški uradniki niso enotni glede verodostojnosti teh informacij. Nekateri menijo, da bi bilo razmeroma preprosto v državo pretihotapiti sestavne dele orožja ali pridobiti sodelovanje posameznika, ki že živi v ZDA. Za izvedbo napada namreč ne bi bilo nujno poslati posebej usposobljenih operativcev iz Irana.

Umazana bomba kot orožje strahu
Umazana bomba se razlikuje od jedrske, saj ne povzroči jedrske reakcije, temveč združuje običajno eksplozivno sredstvo z radioaktivnim materialom, ki se ob eksploziji razprši v okolje. Čeprav njena uničevalna moč ni primerljiva z jedrskim orožjem, lahko radioaktivne snovi onesnažijo širše območje in ga naredijo nevarnega za življenje.
Po ocenah strokovnjakov bi bile neposredne žrtve takšnega napada najverjetneje posledica same eksplozije, ne pa sevanja. Glavni namen orožja bi bil zato povzročiti strah, paniko in dolgotrajno onesnaženje določenega območja.
"Takšno orožje je orožje terorja, ne natančnega napada," je po navedbah vira, seznanjenega z obveščevalnimi podatki, za CNN pojasnil eden od ameriških uradnikov. Dodal je, da bi lahko povzročilo resne zdravstvene posledice in določena območja naredilo neprimerna za bivanje.
Iran je obtožbe o morebitni uporabi kemičnega orožja odločno zavrnil. Predstavnik iranske misije pri Združenih narodih je sporočil, da Iran uporabo kemičnega orožja v vseh okoliščinah šteje za nedopustno in da so navedbe o takšnih načrtih lažne. Na konkretne obveščevalne informacije o morebitni umazani bombi se ni neposredno odzval.
Podobno so očitke zavrnili tudi v Teheranu. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Bagei je navedbe danes označil za izmišljene. "Korak za korakom skušajo ustvariti videz legitimnosti za nadaljnjo agresijo in grozodejstva," je bil na družbenem omrežju X kritičen do Washingtona.
Skrb tudi za ameriške vojake na Bližnjem vzhodu
Ameriške oblasti poleg morebitnega napada na Washington spremljajo tudi obveščevalne podatke, ki nakazujejo, da bi Iran lahko uporabil kemično orožje proti ameriškim vojakom na Bližnjem vzhodu. Po navedbah dveh ameriških uradnikov je prisotna zaskrbljenost, da vojaki nimajo ustrezne zaščitne opreme in usposabljanja za primer takšnega napada.
Zaradi tega naj bi ameriške oblasti vzporedno pripravljale ukrepe za zaščito diplomatskega in obveščevalnega osebja v regiji, vključno z zagotavljanjem potrebne opreme in usposabljanja.
Dodatno skrb ameriškim varnostnim službam povzroča tudi dejstvo, da je junija potekla veljavnost pomembnega zakona, ki obveščevalnim službam omogoča zbiranje komunikacij tujcev. Generalni državni tožilec Todd Blanche, direktor nacionalne obveščevalne službe Jay Clayton in direktor Cie John Ratcliffe so zato voditelje obeh političnih strank v kongresu pozvali k ponovni potrditvi zakona. Opozorili so, da bi lahko njegova neveljavnost ogrozila varnost Američanov in ameriških vojakov v tujini, piše CNN.

Pogajanja med ZDA in Iranom brez preboja
Opozorila o morebitnih napadih prihajajo v času, ko ZDA in Iran ostajata v konfliktu zaradi dogajanja v Hormuški ožini. Pogajanja o končanju ameriške blokade, ponovnem odprtju ožine in ustavitvi vojne za zdaj niso prinesla konkretnega napredka.
Trump je prejšnji teden sicer napovedal, da bo vojne kmalu konec, vendar naj bi bilo prihodnjih nekaj tednov ključnih za morebitni dogovor. Po navedbah regionalnega vira bi lahko poskusom doseganja sporazuma škodovali predvsem iranski trdolinijski elementi ali posamezniki znotraj režima, ki imajo koristi od nadaljevanja konflikta.
Eden od ameriških uradnikov je ob tem opozoril, da se Iran zaveda posledic, ki bi jih uporaba takšnega orožja prinesla, saj bi lahko sprožila ostro ameriško povračilo.
Iranske grožnje ameriškim uradnikom sicer niso nove. Teheran je že v času Trumpovega prvega predsedniškega mandata pripravljal načrte za napade na sedanje in nekdanje ameriške predstavnike. Med drugim je bil leta 2024 razkrit načrt za umor Trumpa. Doslej so bila takšna prizadevanja večinoma usmerjena v priložnosti za napade na ameriške uradnike med njihovimi potovanji v tujini.









































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.