"Pravkar smo dosegli izjemen dogovor z Iranom glede vojne," je ameriški predsednik Donald Trump povedal novinarjem v ovalni pisarni. Kot je dodal, bi morali biti dokumenti pripravljeni v nekaj dneh, nato pa bodo dogovor podpisali.
Trump je sprva napovedoval ostro zaostritev konflikta. Opozoril je, da bodo ZDA Iran "nocoj zelo močno napadle" ter dejal, da želi Washington prevzeti nadzor nad iranskim otokom Kharg, ključnim središčem za izvoz nafte, in drugimi pomembnimi energetskimi objekti.
A je svojo grožnjo nekaj ur kaneje umaknil, napade na Iran pa odpovedal, saj so se, kot je zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social, pogovori s Teheranom "prenesli na najvišjo raven iranskega vodstva in so bili tudi odobreni".
Nekdanji general ameriške vojske Mark Kimmitt sicer opozarja, da morebitni dogovor med ZDA in Iranom še zdaleč ne pomeni dokončne rešitve spora.
"To ni končni dogovor, temveč zgolj memorandum o soglasju, ki je potreben za končanje trenutnega konflikta," je dejal za Al Jazeero.
Po njegovih besedah bi takšen dogovor lahko ustavil spopade, omogočil ponovno odprtje Hormuške ožine in predstavljal prvi korak k nadaljnjim pogajanjem. "Vendar smo še zelo daleč od najtežjih vprašanj in podrobnosti, ki jih bo treba rešiti," je poudaril.
Medtem je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva po poročanju iranske tiskovne agencije IRNA dejal, da Iran o dogovoru še ni sprejel dokončne odločitve.
Ko bodo pristojni organi dosegli soglasje glede podrobnosti osnutka sporazuma, bo iranska vlada o tem uradno obvestila javnost, je dodal.
Kaj želi Iran ...
Čeprav neposrednih pogajanj med Washingtonom in Teheranom ni bilo veliko, naj bi državi v zadnjem obdobju komunicirali predvsem prek izmenjave sporočil. Eden od krogov pogovorov je potekal 11. in 12. aprila, vendar takrat ni prinesel dogovora, navaja BBC.
Po prekinitvi ognja med Iranom in ZDA so iranski uradniki in mediji nakazali več ključnih zahtev, ki jih Teheran želi vključiti v morebitni sporazum.
Iran naj bi zahteval ameriška zagotovila, da ne bo novih napadov na njegovo ozemlje, umik ameriških sil iz bližine Irana, odpravo pomorske blokade južnih iranskih pristanišč, odpravo ameriških sankcij, konec konfliktov na vseh frontah, tudi v Libanonu, ter sprostitev zamrznjenih iranskih sredstev v tujini.
Posebej pomembna za Teheran so gospodarska vprašanja. Po ocenah ima Iran v tujih bankah zamrznjenih več kot 24 milijard dolarjev premoženja. Iransko gospodarstvo je pod težo dolgoletnih zahodnih sankcij utrpelo veliko škodo, vojna pa je položaj še dodatno poslabšala.
Pritiski v ZDA
Bela hiša je uradno vztrajala, da ni pod pritiskom, a po oceni dopisnika Al Jazeere iz Washingtona je bila realnost drugačna.
Na Trumpovo administracijo naj bi pritiskali tako politika kot ekonomija. Del republikancev naj bi bil zaskrbljen zaradi vpliva vojne z Iranom na Trumpovo priljubljenost, predvsem pa zaradi možnosti, da bi se posledice konflikta vlekle vse do vmesnih volitev novembra.
Drugi pritisk je bil gospodarski. Inflacija v ZDA naj bi se v zadnjih dneh povzpela na 4,2 odstotka, dražje gorivo pa je dodatno udarilo po gospodinjstvih. Višje cene goriva namreč podražijo skoraj vse vidike življenja, zato so bili številni Američani zaskrbljeni, jezni in vse glasnejši.
Trump je sicer dejal, da bi lahko memorandum o soglasju med ZDA in Iranom podpisali že ta konec tedna, najverjetneje nekje v Evropi.
Gre sicer za okvirni dokument, ne za dokončni mirovni sporazum. Namen memoranduma je zaveza obeh strani, da bodo v dobri veri nadaljevale pogajanja o končnem dogovoru, ki bi uradno zaključil vojno.
Trump je povedal, da se podpisa ne bo udeležil osebno. Ameriško delegacijo naj bi vodil podpredsednik JD Vance, ki je že sodeloval pri prejšnjih stikih z Iranom.
Medtem Trumpa čaka pester konec tedna. V nedeljo bo praznoval svoj 80. rojstni dan, v Beli hiši pa naj bi gostil tudi borilni dogodek organizacije Ultimate Fighting Championship. Že v zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek naj bi nato odpotoval v Francijo.
Če bo memorandum res podpisan, bo to prvi uradni dokument med Washingtonom in Teheranom po izbruhu zadnjega konflikta, vendar bo do celovitega sporazuma po ocenah analitikov vodila še dolga in zahtevna pogajanja.
Vloga Izraela
Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta danes govorila o ameriškem memorandumu o soglasju z Iranom, je sporočil Netanjahujev urad.
Izrael ni del dogovora, vendar Netanjahu po navedbah svojega urada pozdravlja Trumpovo zavezanost, da bo morebitni končni sporazum vseboval več ključnih zahtev Izraela.
Med njimi so odstranitev obogatenega jedrskega materiala iz Irana, razgradnja infrastrukture za bogatenje urana, omejitve pri proizvodnji raket ter prenehanje iranske podpore oboroženim zaveznikom oziroma posredniškim skupinam v regiji.
Sporočilo nakazuje, da želi Izrael tudi v primeru diplomatske rešitve zagotoviti stroge omejitve iranskega jedrskega in raketnega programa ter zmanjšati vpliv Teherana na Bližnjem vzhodu, poroča BBC.
Med Izraelom in ZDA so se glede ciljev vojne proti Iranu že od začetka pojavljale razlike, pa ocenjuje Matthew Kroenig iz think tanka Atlantic Council.
Po njegovih besedah si je Izrael ob začetku vojaške operacije prizadeval za zlom iranskega režima, medtem ko so bili cilji Washingtona precej bolj omejeni – oslabitev iranskih vojaških zmogljivosti in zaustavitev jedrskega programa.
"Te razlike so bile prisotne od začetka, zdaj pa prihajajo vse bolj na površje," je dejal za Al Jazeero.
Kroenig meni, da ima ameriški predsednik na koncu vendarle odločilno besedo. "Predsednik ima prav, ko pravi, da on sprejema ključne odločitve. Za vsakega izraelskega voditelja je ohranjanje dobrih odnosov z Washingtonom ena najpomembnejših strateških prioritet," je poudaril.
Zato po njegovem mnenju izraelski premier Benjamin Netanjahu ne bo bistveno odstopal od tega, kar si želi Washington. "Mislim, da se Netanyahu na koncu ne bo preveč oddaljil od ameriških stališč," je še dodal.
Spor glede otoka
Možnost ameriške zasedbe iranskega otoka Kharg pa bi lahko močno ogrozila varnost držav Perzijskega zaliva, opozarja Dania Thafer iz Gulf International Foruum.
Trump je sicer sporočil, da je načrt za prevzem otoka Kharg za zdaj umaknjen z mize, analitiki opozarjajo, da bi takšna poteza v primeru uresničitve lahko sprožila novo eskalacijo v regiji.
Kharg velja za najpomembnejše iransko naftno izvozno vozlišče, saj prek njega poteka približno 90 odstotkov iranskega izvoza surove nafte. Zaradi tega ga številni analitiki označujejo za gospodarsko Ahilovo peto Irana.
Thaferjeva je ob tem ocenila, da Teheran zalivske države pogosto obravnava kot talce dejanj drugih držav, pripadniki iranske revolucionarne garde pa naj bi bili pripravljeni za svoje cilje žrtvovati tudi širšo regionalno stabilnost.
Trump je sicer v četrtek potrdil, da je možnost napada oziroma prevzema Kharga za zdaj opustil zaradi napredka v pogajanjih z Iranom. Otok je bil v zadnjih mesecih večkrat v središču ameriško-iranskih napetosti zaradi svoje strateške vloge pri izvozu nafte in nadzoru pomorskega prometa v bližini Hormuške ožine.
