Izraelski obrambni minister Izrael Kac je sporočil, da je bil ponoči v zračnem napadu ubit iranski minister za obveščevalne dejavnosti Esmajil Katib.
"Sinoči je bil eliminiran tudi iranski minister za obveščevalne dejavnosti Katib," je sporočil Kac in napovedal nadaljevanje "lova" na predstavnike iranskega vodstva.
Kot je dejal, sta s premierjem Benjaminom Netanjahujem vojsko pooblastila, da lahko brez dodatne odobritve likvidira vsakega visokega predstavnika iranskega režima. "Intenzivnost napadov v Iranu se stopnjuje. Smo sredi odločilnega obdobja," je dodal.
Izraelska vojska je v izjavi Katibu pripisala odgovornost za uboje in represijo med nedavnimi množičnimi protesti v Iranu. "Poleg svojih dejavnosti, usmerjenih proti Izraelu, je Katib vodil teroristične dejavnosti (svojega) ministrstva proti izraelskim in ameriškim ciljem po svetu," je navedla.
Od začetka vojne je v izraelsko-ameriških napadih umrlo že več deset visokih predstavnikov iranskega vodstva na čelu z nekdanjim vrhovnim voditeljem islamske republike Alijem Hamenejem. Nazadnje sta bila v ponedeljek ubita Hamenejeva nekdanja desna roka in vodja sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani ter poveljnik zloglasne milice Basidž Golamreza Solejmani.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je danes na omrežju X sporočila, da jo je Teheran obvestil o izstrelku, ki da v torek zvečer zadel območje nuklearke Bušer ob Perzijskem zalivu, ki pa naj pri tem ne bi utrpela škode. Prav tako ni poročil o žrtvah.
Modžtaba Hamenej: Morilci morajo plačati za umor Laridžanija
Morilci vodje sveta za nacionalno varnost bodo za to morali plačati, je v sporočilu na Telegramu poudaril iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej. "Brez dvoma atentat takšne osebnosti priča o njegovem pomenu in sovraštvu, ki ga do njega gojijo sovražniki islama. Vsaka kaplja prelite krvi ima svojo ceno in zločinski morilci teh mučenikov jo bodo kmalu morali plačati," je dejal.
Pred tem je z odločnim maščevanjem za smrt Laridžanija, ki je bil v ubit v ponedeljek v izraelskem napadu, zagrozil že načelnik iranske vojske Amir Hatami. Izraelske sile so v ponedeljek ubile tudi poveljnika zloglasne milice Basidž Golamrezo Solejmanija.
V Teheranu je danes potekala pogrebna slovesnost za Laridžanija in Solejmanija. Potekali so tudi pogrebi za več kot 80 mornarjev, ki so bili ubiti, ko so ZDA v začetku meseca potopile iransko ladjo Iris Dena. Vozila, ki so prevažala krste, ovite v iranske zastave, so se pomikala skozi procesijo. Spremljala pa jih je množica žalujočih.
Rusija je ostro obsodila ubijanje predstavnikov iranskih oblasti. Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah pa je obsodilo uboj Laridžanija in ga označilo za strahopetnega, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kdo pluje skozi Hormuško ožino?
Po podatkih podjetja Lloyd's List Intelligence, ki analizira pomorski promet, je večina plovil skozi ožino plula prikrito, a v povezavi z Iranom in se s tem izognila sankcijam zahodnih držav. Da bi zmanjšale tveganje za napad, so nekatere ladje in posadke javile, da so povezane s Kitajsko.
Ožino naj bi v tem času prečkalo tudi več ladij, ki so povezane z Indijo in Pakistanom, obe državi sta okrepili pogajanja z Iranom, navaja AP.
Skozi ožino na trg pluje približno petina svetovne nafte, od začetka vojne konec februarja pa so na tem območju napadli 20 plovil.
Iranu je sicer kljub vojni uspelo izvoziti 16 milijonov sodčkov nafte, ocenjujejo pri analitičnem podjetju Kpler.
Med 1. in 15. marcem je po podatkih Lloyd's List Intelligence ožino prečkalo najmanj 89 ladij, od tega 16 tankerjev. Večina teh plovil naj bi bila povezana z Iranom, Kitajsko in Grčijo. Pred vojno je ožino vsak dan prečkalo med 100 in 135 plovil.
Od nedelje do torka pa je skozi Hormuško ožino po podatkih MarineTraffic plulo 15 plovil, med njimi pet tankerjev, od tega en pakistanski, dve ladji za prevoz utekočinjenega plina in osem tovornih ladij s suhim blagom.
Ladji z utekočinjenim plinom sta pluli pod indijsko zastavo in sta v lasti indijske ladijske družbe Shipping Corp. Utekočinjen plin se v milijonih indijskih gospodinjstev uporablja kot glavno gorivo za kuhanje.
Z Iranom se pogaja tudi Irak, ki si želi varno plovbo za svoje tankerje, poznavalci zato ocenjujejo, da ladje skozi ožino plujejo z določeno stopnjo diplomatskega posredovanja, Iran pa je morda ustvaril nekakšen "varen koridor".
Cene nafte upadle, nato so se ponovno dvignile
Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju spustile za več kot dva odstotka. Irak je sporočil, da je ponovno začel izvažati nafto prek Turčije, s čimer se izogne Hormuški ožini, ki jo je Iran delno zaprl za promet. Cena teksaške nafte je padla za tri odstotke, cena nafte brent pa za dva odstotka.
Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena aprila, je bilo treba zjutraj po srednjeevropskem času odšteti 93,22 dolarja, kar je 2,99 dolarja ali 3,11 odstotka manj kot v torek. V Londonu so se majske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej pocenile za 2,26 dolarja ali 2,19 odstotka in šle na 101,16 dolarja za sod.
Po poročilih, da naj bi bil v zračnih napadih zadet iranski petrokemični kompleks na plinskem polju Južni Pars, pa so se cene ponovno dvignile. Po poročanju Al Jazeere so namreč poskočile na več kot 108 dolarjev za sod. S tem se je cena dvignila za več kot pet odstotkov v primerjavi s torkom, so dodali.
Napad na največje polje zemeljskega plina na svetu?
Južni Pars je sicer največje polje zemeljskega plina na svetu, v katerem sodelujeta tako Katar kot Iran. Po napadu naj bi v kompleksu izbruhnil požar, gasilci so posredovali na kraju.
Iran naj bi ob tem prebivalcem in zaposlenim v bližini petih energetskih objektov v Perzijskem zalivu naročil, naj nemudoma zapustijo območje, saj da so ti objekti postali neposredne in legitimne tarče.
Iranska vojska je napada napovedala ostro maščevanje za napade na njihovo energetsko infrastrukturo. Kot so opozorile iranske oborožene sile, bodo v odgovor na napade sprejele "odločne ukrepe" ter v "najkrajšem času v pepel spremenile tudi energetsko in plinsko infrastrukturo tistih, ki so nas napadli". "To je odločno in jasno opozorilo kriminalcem, ki so napadli del naše infrastrukture na jugu države," so zapisali ter ob tem puščico neposredno usmerili v ZDA in Izraelu.
Iran potrdil smrt Laridžanija in napovedal odločno maščevanje
Iranska revolucionarna garda je predtem potrdila tudi smrt poveljnika milice Basidž Golamreze Solejmanija, za katerega je Izrael prav tako trdil, da je bil ubit v izraelskem napadu v Teheranu. Omenjena milica deluje pod okriljem iranske revolucionarne garde in naj bi imela osrednjo vlogo pri zatiranju protestov v islamski republiki.
Laridžanija je iranski predsednik Masud Pezeškian za vodjo sveta za nacionalno varnost in Hamenejevega predstavnika v tem organu imenoval avgusta lani. Iranski mediji ga opisujejo tudi kot svetovalca vrhovnega voditelja, ki je umrl v izraelsko-ameriških napadih 28. februarja. Med letoma 2008 in 2020 je bil predsednik parlamenta, še prej je dve leti deloval kot glavni jedrski pogajalec Teherana.
Izraelski mediji so poročali, da je bil 68-letnik skupaj s sinom ubit v stanovanju, ki naj bi ga uporabljal za skrivališče. Kmalu po izraelski potrditvi njegove smrti je bila na njegovih uradnih profilih na družbenih omrežjih objavljena ročno napisana izjava, posvečena 84 mornarjem, ki so v začetku meseca umrli, ko je njihovo fregato v Indijskem oceanu potopila ameriška podmornica.
Datum nastanka sporočila ni znan. Nazadnje so sicer Laridžanija v javnosti videli minuli petek, ko se je na ulicah Teherana udeležil propalestinskega pohoda ob t. i. dnevu Kuds, kar je arabski izraz za Jeruzalem.
Iran obljubil odločno maščevanje
Posledice vojne na Bližnjem vzhodu bo čutil ves svet, je opozoril iranski zunanji minister Abas Aragči in dejal, da bi se moralo več članov mednarodne skupnosti upreti konfliktu."Val globalnih posledic se je šele začel in bo prizadel vse - ne glede na bogastvo, vero ali raso," je danes na družbenem omrežju X objavil Aragči, objavi pa priložil kopijo odstopne izjave direktorja ameriškega nacionalnega centra za boj proti terorizmu Joeja Kenta. Ta je v torek v odstopni izjavi med drugim zapisal, da Iran ni predstavljal grožnje za ZDA.
"Vse več glasov - vključno z evropskimi in ameriškimi uradniki - vzklika, da je vojna proti Iranu nepravična. Več članov mednarodne skupnosti bi moralo slediti temu zgledu," je še zapisano v objavi.
V Teheranu napovedujejo odločno maščevanje za smrt vodje sveta za nacionalno varnost Alija Laridžanija, ki je bil v torek ubit v izraelskem napadu. Z "odločnim in obžalovanja vrednim" maščevanjem za umor Laridžanija v izraelskem zračnem napadu je danes zagrozil načelnik iranske vojske Amir Hatami.
Po poročanju iranskih tiskovnih agencij Fars in Tasnim bodo danes v Iranu pripravili pogreb Laridžanija in poveljnika milice Basidž Golamrezo Solejmanija, ki je bil prav tako ubit v torkovih napadih.
Napadi na Izrael
Iranska revolucionarna garda je v ločeni izjavi sporočila, da je izstrelila rakete na osrednji del Izraela.
Da je bilo ponoči zadetih več lokacij v osrednjem Izraelu, so potrdile izraelske oblasti. V enem od napadov sta po podatkih izraelske nujne medicinske službe umrli dve osebi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Število smrtnih žrtev iranskih raketnih napadov v Izraelu se je tako od konca februarja povzpelo na 14. Predstavnik tamkajšnje policije je dejal, da je po prvih podatkih stanovanjsko stavbo v Ramat Ganu v bližini Tel Aviva, v kateri sta umrli dve starejši osebi, zadelo kasetno strelivo.
Po navedbah izraelskega zdravstvenega ministrstva je bilo v zadnjih 24 urah v iranskih napadih v Izraelu ranjenih 192 oseb, ki so jih odpeljali v bolnišnico, navaja BBC.
Izraelska železniška družba pa je v izjavi, objavljeni na spletu, sporočila, da so šrapneli poškodovali perone na glavni železniški postaji v Tel Avivu. Zato so po vsej državi začasno ustavili vlake, a je medtem večina vlakov že ponovno začela voziti, je pozneje sporočila železniška družba.
Nadaljuje tudi napade z raketami in droni na države v Perzijskem zalivu.
Iranski izstrelek je danes eksplodiral blizu avstralskega vojaškega poveljstva za Bližnji vzhod v Združenih arabskih emiratih, je sporočil premier Anthony Albanese.
Savdsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je prestreglo balistično raketo v bližini letalske baze Prince Sultan, kjer je nastanjeno ameriško vojaško osebje.
Savdska Arabija je poleg tega prestregla osem dronov, kuvajtska zračna obramba pa se je odzvala na raketni napad in napad z droni, so sporočile oblasti obeh držav. Tudi katarsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je prestreglo raketni napad, poroča AFP.
Merz: Nemčija bi ZDA odsvetovala vojno proti Iranu
"Z Izraelom in ZDA si delimo cilj, da Iran v prihodnosti ne sme več predstavljati grožnje. Iranski režim že leta in desetletja krši pravilo za pravilom, širi teror po svetu in destabilizira sosedstvo. Ta režim nosi odgovornost za trenutno krizo v regiji," je v bundestagu povedal nemški kancler Friedrich Merz v nastopu pred četrtkovim vrhom EU.
ZDA se po njegovih navedbah z Nemčijo niso posvetovale glede napada na Iran. Če bise, pa bi jim Berlin odsvetoval takšno ravnanje, kot se trenutno izvaja, je dejal Merz.
"Hkrati smo tudi jasno povedali, da imamo še vedno veliko vprašanj glede te vojne," je nadaljeval in dodal, da ZDA in Izrael "niso pokazali prepričljivega načrta, kako bi ta operacija lahko uspela".
Merz je ponovil, da Nemčija ne bo sodelovala v vojni in pozval k čimprejšnjemu končanju konflikta na Bližnjem vzhodu. "Evropa ima interes, da se vojna čim prej konča, da se prepreči nadaljnja regionalna eskalacija in da se prepreči razpad Irana kot države. Takšen razpad bi resno ogrozil našo varnost (...) imel negativne posledice za našo oskrbo z energijo in bi lahko sprožil množične migracijske tokove," je opozoril.
Prav tako je Evropsko unijo pozval, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da uveljavi svoje interese in se upre prevladi ZDA, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zveza Nato v Turčiji vzpostavlja dodaten sistem zračne obrambe
Dodaten sistem patriot bodo namestili v turškem letalskem oporišču Incirlik blizu mesta Adana na jugu Turčije.
"Poleg obstoječega španskega sistema patriot, ki je tam že nameščen, bodo namestili še enega," je dejal predstavnik turškega obrambnega ministrstva. Ni pa povedal, katera vojska bo z njim upravljala. V oporišču Incirlik so sicer poleg turških nameščeni še vojaki iz ZDA, Katarja, Španije in Poljske.
Turčija je ravno prejšnji petek nad svojim zračnim prostorom sestrelila balistično raketo iz Irana - šlo je za tretji tovrstni incident od začetka vojne na Bližnjem vzhodu pred nekaj več kot dvema tednoma, ki sta jo konec februarja z napadi na Iran sprožila Izrael in ZDA.
Pred tem je zveza Nato ob drugi sestrelitvi iranske balistične rakete nad Turčijo aktivirala sisteme patriot v oporišču Kurecik v osrednjem delu države.
Na tej lokaciji se nahaja tudi radarski sistem za zgodnje opozarjanje, ki ga upravlja ameriška vojska in lahko zazna izstrelitve iranskih raket.
Turčija ima drugo največjo vojsko v Natu in se vse bolj uveljavlja kot vodilna sila v svetovni obrambni industriji, vendar pa nima v celoti razvitega lastnega sistema zračne obrambe, navaja agencija Reuters. Turška vojska se je tako pri treh sestrelitvah balističnih raket iz Irana od začetka vojne na Bližnjem vzhodu zanašala na Natove sisteme zračne obrambe v vzhodnem Sredozemlju.
