Ne zdi se verjetno, da bo Trump sprejel ponudbo, ki so jo posredovali pakistanski posredniki, predvsem zaradi zloglasnega jedrskega programa, ki je trn v peti ZDA in ki ni vključen v predlog. "Ne moremo jim dovoliti, da se temu izognejo," je dejal Rubio za Fox News. "Zagotoviti moramo, da je vsak dogovor, ki je sklenjen, takšen, ki dokončno prepreči kopičenje jedrskega orožja."
Iranski predlog bi preložil pogajanja o jedrskem programu države na poznejši čas, poroča AP News, a Trump je dejal, da je eden glavnih razlogov za vojno preprečiti Iranu razvoj jedrskega orožja. Predlog Irana se je sicer pojavil ravno v času, ko je iranski zunanji minister Abas Aragči obiskal Rusijo, ki je že dolgo ključna podpornica Teherana. Ni povsem jasno, kakšno pomoč, če sploh kakšno, bi ruski predsednik Vladimir Putin lahko ponudil in ali je sodeloval v tem iranskem predlogu.
Pozivi k odprtju ožine vse ostrejši
ZDA in Iran sta v zastoju glede ožine, skozi katero poteka petina svetovne trgovine z nafto in plinom. Ko je Iran ožino blokiral, so ZDA blokirale iranska pristanišča v upanju, da bodo Iranu preprečile prodajo nafte in ga tako prikrajšale za ključne prihodke. Ob tem bi bil Iran prisiljen zaustaviti proizvodnjo, ker ne bi imel več kam skladiščiti nafte, poroča AP News.
Zaprtje ožine pa povzroča velike preglavice Trumpu, saj so cene nafte in bencina močno narasle ravno pred ključnimi vmesnimi volitvami v ZDA, hkrati pa zaprtje pomeni tudi pritisk na njegove zaveznike v Zalivu, ki to plovno pot uporabljajo za izvoz nafte in plina.
Na desetine držav je pozvalo k odprtju te plovne poti. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob tem omenil, da se stopnjujejo tudi humanitarne posledice. "Ti pritiski se odražajo v praznih rezervoarjih, praznih policah in seveda praznih krožnikih."
Nemški kancler Friedrich Merz je ZDA kritiziral, da so šle v vojno brez strategije. "Težava pri takšnih konfliktih je vedno enaka: ne gre le za vstop. Vedno je treba tudi vedeti, kako izstopiti," je dejal Merz.
Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je bil kritičen do vseh strani. Dejal je, da se je kriza začela, ko so ZDA in Izrael napadli Iran brez jasnih ciljev, "na način, ki krši mednarodno pravo". Hkrati pa je poudaril, da je za zaprtje prehoda odgovoren Iran. "Ožine so arterije sveta. Niso last posameznika," je dejal.
Skozi ožino zapeljal prvi tanker z utekočinjenim zemeljskim plinom
Tanker Mubaraz, ki ga upravlja emiratsko nacionalno naftno podjetje Adnoc, je tovor naložil 2. marca na otoku Das v Združenih arabskih emiratih, kažejo podatki Kplerjeve agencije, ki jih je analizirala AFP. Ladja je nato konec marca za en mesec izklopila svoj oddajnik, preden ga je v ponedeljek ponovno vklopila ob obali Indije.
"Plovilu je morda uspelo prečkati ožino med vikendom 18. in 19. aprila, a to še ni potrjeno" je v opombi dejal analitik Kplerjeve agencije Charles Costerousse.
Doslej je bila edina, ki je prečkala ožino, ladja za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina Sohar LNG, a je bila prazna oz. zelo malo natovorjena, navaja AFP.
Trg utekočinjenega zemeljskega plina, na katerem je Katar eden glavnih akterjev, je zaradi omejitve prometa čez Hormuško ožino med najbolj prizadetimi. Skozi ožino se v normalnih razmerah prepelje približno 20 odstotkov svetovne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom.
Kot še navaja AFP, je Perzijski zaliv od 1. marca zapustilo več kot 70 plovil, ki prevažajo surovo nafto, večinoma iz Irana.
Iran prepovedal izvoz jekla
Iran je po poročanju lokalnih medijev prepovedal izvoz jeklenih izdelkov, potem ko je bila njihova jeklarska industrija tarča zračnih napadov v vojni z Izraelom in ZDA. Jeklo je strateško pomemben material, ključnega pomena za vrsto industrij, tudi za vojaško proizvodnjo, vključno z raketami, brezpilotnimi letali in ladjami.
Izrael je nekaj dni pred uveljavitvijo premirja 8. aprila sporočil, da so njegovi zračni napadi uničili 70 odstotkov iranskih proizvodnih zmogljivosti jekla, prizadeli pa so tudi petrokemične obrate in prometno infrastrukturo.
Škoda bi lahko imela dolgoročne posledice za iransko gospodarstvo, ki se je že pred vojno borilo s sankcijami, inflacija pa je bila skoraj 50-odstotna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
