'Podali so predlog, vendar ga zavračam'

Ameriški predsednik Donald Trump je zavrnil iranski predlog za umiritev sedem mesecev trajajočega konflikta in ponovno odprtje Hormuške ožine. "Podali so predlog, vendar ga zavračam," je Trump dejal novinarjem v Beli hiši.

Iran je načrt predstavil ta teden med tridnevnim srečanjem ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Teheran je ponudil, da bi v sedmih dneh ponovno vzpostavil normalen pomorski promet skozi Hormuško ožino in nadaljeval pogajanja z Washingtonom o svojem jedrskem programu.

V zameno je od ZDA zahteval odpravo pomorske blokade iranskih pristanišč, sprostitev dela zamrznjenega iranskega premoženja, ponovno uvedbo izjeme, ki bi omogočila izvoz iranske nafte, ter prekinitev ognja na vseh frontah.

Po poročanju Wall Street Journala, ki se sklicuje na neimenovane ameriške uradnike, je Trump zasebno izrazil dvom, da bi bil Iran pripravljen izpolniti njegove zahteve glede jedrskega programa.

Ameriški predsednik naj bi svojim sodelavcem povedal tudi, da pričakuje možnost ponovnega bombardiranja Irana po novembrskih vmesnih volitvah v ZDA.

Trump je v petek zvečerna svojem družbenem omrežju Truth Social objavil tudi grafiko zemljevida, na kateri je bila Hormuška ožina preimenovana v "Trumpovo ožino".

Še pred Trumpovo zavrnitvijo je ameriški predstavnik pogovore z Iranom, ki potekajo prek posrednikov, označil za "pozitivne in konstruktivne".

Iranski zunanji minister Abas Aragči je predlog podrobneje predstavil novinarjem pred Varnostnim svetom Združenih narodov.

Po njegovih besedah bi se sedemdnevni načrt začel izvajati takoj, ko bi ga sprejele ZDA. Za prve korake bi potrebovali približno štiri do pet dni, šesti dan bi odprli Hormuško ožino, sedmi dan pa bi se začela pogajanja o iranskem jedrskem programu.

Del načrta bi bil tudi protokol, ki bi jedrskim inšpektorjem Združenih narodov omogočil vrnitev v Iran. Pregledali bi lahko poškodovane jedrske objekte in zaloge visoko obogatenega urana.

"Če je ameriška stran resna glede dogovora in ponovnega odprtja Hormuške ožine, je zdaj vse pripravljeno," je dejal Aragči.

Kot je pojasnil, je Iran prek Katarja ZDA posredoval konkreten sedemdnevni načrt.

"Odločitev je zdaj na Združenih državah. Iran ne sprejema prisile, groženj ali ustrahovanja in se pod pritiskom ne bo odpovedal svojim suverenim pravicam," je še dejal.

Iranska zahteva po prekinitvi ognja "na vseh frontah" bi po navedbah Guardiana pomenila tudi, da bi moral Trump prepričati Izrael v ustavitev napadov na z Iranom povezani Hezbolah v Libanonu.

Predlagana ureditev plovbe skozi Hormuško ožino naj bi poleg tega potekala predvsem skozi iranske vode.

Pomisleke naj bi imela tudi Savdska Arabija, saj naj bi bil dogovor o novi ureditvi plovne poti sklenjen med Iranom in Omanom, zalivske države pa ne bi bile njegove skupne podpisnice.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je medtem po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresem poudaril, da Teheran pogajanj ni zavrnil. "Iran ni zapustil pogajalske mize, vendar glede na pretekle izkušnje Združenim državam ne zaupa več," je dejal.

V intervjuju za ameriško televizijo CBS je ponovil, da se je Iran pripravljen pogajati o jedrskem programu in drugih vprašanjih, vendar ne bo pristal na "ustrahovanje ali prisilo".

"Iran si ne prizadeva za vojno, vendar se bo branil pred pritiski, grožnjami in napadi," je dejal Pezeškian. Dodal je, da se je Iran že strinjal, da ne bo razvijal jedrskega orožja.

Sedanji konflikt se je začel 28. februarja z ameriškimi in izraelskimi napadi na Iran. Diplomatski poskusi njegovega končanja doslej niso uspeli, obdobja zatišja pa so se izmenjevala z novimi napadi.

Iran in njegovi zavezniki so konflikt razširili tudi na druge dele regije. Teheran je z brezpilotnimi letalniki in raketami napadal ameriške zaveznice v Zalivu, jemenski hutijevci pa savdske cilje. Z Iranom povezane milice v Iraku so bile obtožene tudi napada na naftovod, zaradi katerega je bil začasno zmanjšan izvoz savdske nafte.

Ameriška pomorska blokada medtem močno pritiska na iransko gospodarstvo, omejen promet skozi Hormuško ožino pa je vplival na svetovne energetske trge in življenjske stroške.

Trump je že pred zavrnitvijo iranskega predloga poudarjal, da se mu z dogovorom ne mudi, čeprav visoke cene nafte povečujejo inflacijske pritiske. Na iranski strani pa ostaja vprašanje, ali bi vplivni predstavniki varnostnega aparata sprejeli kompromise, ki jih zagovarja zmernejše krilo oblasti s Pezeškianom na čelu.