Sestrelitev letala v Iranu: Rohani zagotovil, da bodo vpleteni privedeni pred roko pravice

Iranska vojska je preko državne televizije priznala, da je njihova vojska pomotoma z raketo sestrelila ukrajinsko potniško letalo s 176 ljudmi na krovu. Letalo naj bi, tako iranske oblasti, letelo blizu "občutljivega vojaškega območja iranske revolucionarne garde", zaradi česar so letalo zamenjali za "sovražno tarčo", iranska protiletalska obramba pa ga je sestrelila z raketo. 

Zaradi napetosti z ZDA je bila iranska vojska "na najvišji stopnji pripravljenosti": "V tovrstni situaciji, zaradi človeške napake in nehote, smo zadeli letalo," se še glasi sporočilo za javnost, ki ga povzema BBC. Dodajajo, da bodo odgovorni kaznovani.

Iranska vojska se je za sestrelitev letala opravičila in dodala, da bo nadgradila svoje sisteme, da bi v prihodnje preprečila tovrstne katastrofe. Dopisnik CNN iz Teherana sicer piše, da je sestreljeno ukrajinsko letalo letelo po običajni poti, po kateri je v urah pred tem z letališča vzletelo več drugih letal. 

Odgovornost za sestrelitev prevzel poveljnik letalstva 

Odgovornost za sestrelitev je danes prevzel poveljnik letalstva iranske revolucionarne garde Amirali Hadžizadeh. Po njegovih besedah, ki jih navaja AFP, je šlo za človeško napako – častnik je namreč menil, da gre za manevrirno raketo: "Imel je deset sekund časa za odločitev in pod takimi pogoji je sprejel napačno odločitev." Izstrelil je raketo kratkega dosega, ki je eksplodirala zraven letala. 

Dodal je še, da si "želi, da bi lahko umrl, da ne bi bil priča taki tragediji".  

Na tiskovni konferenci pa je dejal tudi, da je pred tem zahteval, da se zračni prostor za vse civilne lete v Iranu zapre, v času trajanja napetosti z ZDA, a njegova zahteva ni bila sprejeta, piše CNN. 

'Neodpustljiva napaka' 

Preko Twitterja je iranski predsednik Hasan Rohani dejal, da je "strahotna nesreča" letala "neodpustljiva napaka". Dodal je, da je preiskava vojske ugotovila, da so rakete, ki so bile pomotoma izstreljene, povzročile strmoglavljenje letala. 

Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif pa je v tvitu namignil, da je za katastrofo deloma kriv "avanturizem Združenih držav Amerike". Pri tem je izrazil sožalje svojcem žrtvam. 

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je svojcem žrtev prav tako izrazil sožalje in obenem ukazal vojski, da opravi vse pomanjkljivosti, ki so vodile do nesreče letala. 

Podatke s črnih skrinjic bodo prenesli v Franciji 

Podatke in posnetke črnih skrinjic ukrajinskega letala bodo prenesli v Franciji, je sporočil vodja organizacije za preiskovanje nesreč civilnega letalstva. Čeprav je že Iran poskušal pregledati celotno vsebino, bo ta poslana še v Francijo, da bi se izognili kakršnim koli poškodbam podatkov na črnih skrinjicah. 

Iran naj bi po poročanju CNN sprva zaprosil Francijo, ZDA in Kanado naj s svojo opremo v Iranu prenesejo vse podatke s skrinjic, a tega predloga države niso sprejele. Nato je Teheran zaprosil Ukrajino, Švedsko, ZDA, Kanado in Veliko Britanijo, naj črne skrinjice pošljejo v neodvisni laboratorij – in Francija je bila edina država, s katero se je vseh omenjenih pet strinjalo.  

Rohani Zelenskemu zagotovil, da bodo vpleteni privedeni pred roko pravice

Iz sveta že prihajajo prvi odzivi na priznanje iranske vojske. Kanadski premier Justin Trudeau je nesrečo označil za "nacionalno tragedijo" in zahteval "transparentnost in pravico za družine žrtev". Prav tako Kanada pričakuje popolno sodelovanje iranskih oblasti pri nadaljnji preiskavi. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v izjavi za javnost zahteval kaznovanje odgovornih in izplačilo odškodnine: "Pričakujemo, da bo Iran odgovorne privedel pred sodišče." Pričakuje tudi, da se bo preiskava nadaljevala brez zamud: "45 naših strokovnjakov potrebuje popoln dostop in sodelovanje." 

Danes popoldne se je Zelenski po telefonu pogovarjal z iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem, ki mu je zagotovil, da bodo "vsi vpleteni privedeni pred roko pravice", so sporočili iz ukrajinskega predsedstva. Ukrajinskemu predsedniku se je Rohani tudi opravičil in zagotovil, da se je tragedija zgodila zaradi napak iranskih vojakov. Zelenski ga je prosil, da bi 11 trupla ukrajinskih žrtev do 19. januarja vrnili v domovino, s čemer se je iranski predsednik strinjal

Z Zelenskim je govoril  tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Strinjala sta se, da bodo francoski preiskovalci dešifrirali črne skrinjice letala. 

Izvršni direktor ukrajinske letalske družbe Ukrainian Airline je medtem v izjavi za medije v Kijevu dejal, da družba informacij o kakršni koli nevarnosti pred vzletom z letališča ni imela. In ostro zavrnil možnost, da bi imela posadka letala oziroma morebitna napaka z njene strani kakršno koli povezavo s strmoglavljenjem. 

Iransko priznanje je po ocenah britanskega premierja Borisa Johnsona "pomemben prvi korak", ki ga je treba izkoristiti tudi za zmanjšanje napetosti v regiji.

"Naredili bomo vse, kar lahko, da podpremo družine štirih britanskih žrtev in zagotovimo, da bodo dobili odgovore, ki si jih zaslužijo," je izpostavil Johnson v današnjem sporočilu za javnost. Kot je dejal, bo Velika Britanija tesno sodelovala s Kanado, Ukrajino in drugimi državami, da zagotovi "vseobsegajočo, transparentno in neodvisno mednarodno preiskavo in vrnitev posmrtnih ostankov žrtev v domovino". "Ta tragična nesreča dodatno dokazuje nujnost zmanjševanja napetosti v regiji. Ključno je, da vsi voditelji zdaj sledijo diplomatski poti naprej," je dodal.

Iran do zdaj vztrajno zanikal vpletenost pri strmoglavljenju letala

Spomnimo, da se je strmoglavljenje zgodilo le nekaj ur po iranskem napadu na dve ameriški oporišči v Iraku. S tem se je Iran odzval na ameriški atentat na generala Kasema Solejmanija, enega najvplivnejših Irancev. Ukrajinsko potniško letalo je malo po 6. uri vzletelo z mednarodnega letališča v Teheranu proti Kijevu. Le nekaj minut kasneje je strmoglavilo blizu predmestja Paranda v iranski prestolnici. Preživelih ni bilo. 

Iranske oblasti so sprva trdile, da se je nesreča zgodila zaradi tehnične napake oziroma odpovedi motorja. A v dneh zatem so sprva ameriške, nato pa tudi kanadske oblasti zatrjevale, da imajo vse več dokazov, da je letalo sestrelila iranska raketa, po vsej verjetnosti pomotoma. Pri tem so navajali informacije obveščevalnih služb, ki jim je včeraj pritrjevalo vse več zahodnih držav, pa tudi zveza Nato. 

Na drugi strani je Iran do zdaj vztrajno zanikal vpletenost pri strmoglavljenju letala. Še v četrtek je tiskovni predstavnik vlade obtožil ZDA in njene zaveznike, da "lažejo in sodelujejo v psihološki vojni". 

Iran je po nesreči našel črne skrinjice letala in dejal, da je pripravljen sprejeti pomoč tujih strokovnjakov pri preiskavi nesreče. A številni so, po objavi fotografij kraja strmoglavljenja, izrazili zaskrbljenost, da Iran odstranjuje morebitne pomembne dokaze nesreče. Včeraj so ukrajinski strokovnjaki sicer dobili dostop do črnih skrinjic in do posnetkov komunikacije med pilotom in teheransko kontrolo letenja. 

Po vse večjem pritisku – v javnost so prišli tudi posnetki nesreče, ki prikazujejo raketo, ki je zadela letalo – so danes zjutraj tako vendarle priznali, da je letalo nenamerno sestrelila njihova raketa.

Zakaj oblasti niso zaprle letališča ali zračnega prostora? 

Po priznanju krivde za sestrelitev letala so jezni in razočarani predvsem Iranci (med žrtvami nesreče jih je bilo 82). Izrazi sožalja s strani iranskih oblasti za mnoge niso dovolj, številni se sprašujejo, zakaj oblasti niso zaprle iranskega zračnega prostora. "Bili so zelo previdni, da niso ubili Američanov v maščevanju za Solejmanija. A zakaj niso zaprli letališča? To pove, koliko je režimu mar za Irance," besede Mira Sedaghati povzema Reuters. Kot poroča CNN, je poveljnik letalstva iranske revolucionarne garde Amirali Hadžizadeh sicer ukazal prizemljitev vseh komercialnih letov, a njegovega ukaza niso spoštovali.