Iran ne popušča: z napadi bo nadaljeval, dokler ZDA ne ustavijo svojih

Ameriško osrednje poveljstvo je sporočilo, da je bil namen najnovejših napadov "dodatno oslabiti iranske vojaške zmogljivosti". Ob tem je potrdilo tudi, da so ameriške sile v okviru pomorske blokade Hormuške ožine prestregle in pregledale eno plovilo.

Iranski državni mediji medtem poročajo o občutni zaostritvi spopadov. Po njihovih navedbah naj bi ZDA prvič napadle tudi civilno infrastrukturo, med drugim več mostov, železniško postajo in letališče.

Zaradi napadov na energetsko infrastrukturo na jugu države so iranske oblasti danes prebivalce pozvale, naj omejijo porabo elektrike. Pozvali so jih, naj v obdobjih najvišje porabe izklopijo klimatske naprave, "da bi pomagali zagotoviti stabilno oskrbo z električno energijo v južnih provincah, ki se trenutno soočajo z izjemno vročino in napadi na objekte za oskrbo z električno energijo".

BBC je neodvisno potrdil napad na enega od mostov zahodno od Bandar Abasa v provinci Hormozgan. Za navedbe o drugih civilnih ciljih za zdaj ni neodvisne potrditve. Bela hiša in Centcom se na poročanje o domnevnih napadih na civilno infrastrukturo za zdaj nista odzvala.

Ameriški izstrelki so zadeli tudi območja v bližini otoka Kešm ob Hormuški ožini ter okolico Bandar Abasa in Bušerja, kjer stoji iranska jedrska elektrarna.

Centcom je v svojem sporočilu navedel, da je napadel "več deset iranskih vojaških ciljev", med njimi obalne nadzorne in protizračne položaje, vojaško logistično infrastrukturo ter pomorske zmogljivosti. Mostov med tarčami ni omenil.

Zunanje ministrstvo v Kuvajtu je napade obsodilo kot kršitev suverenosti države in opozorilo, da pomenijo nevarno zaostrovanje razmer. Kuvajtska vojska pa je sporočila, da je bilo danes v iranskih napadih z droni na vojaške objekte in oporišča ranjenih več vojakov.

Ameriški predsednik Donald Trump je že v začetku tedna zagrozil, da bodo ZDA napadle iranske mostove in elektrarne, če se Teheran ne vrne za pogajalsko mizo.

Po podobnih Trumpovih izjavah aprila je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk opozoril, da je namerno napadanje civilistov in civilne infrastrukture vojni zločin. Tudi ženevske konvencije iz leta 1949 prepovedujejo napade na objekte, ki so ključni za civilno prebivalstvo.

Iran trdi, da je v odgovor napadel ameriško vojaško infrastrukturo v Kuvajtu in Bahrajnu, potem ko je Washington po njegovih navedbah napadel letališče Iranshahr, železniško postajo v Bandar Khamirju in pet mostov v Bandar Abasu.

Iranska državna tiskovna agencija IRNA poroča, da je bilo v ameriških napadih ubitih sedem ljudi.

Bahrajn in Katar sta medtem sporočila, da sta danes prestregla in uničila več iranskih raket. Katarsko notranje ministrstvo je sporočilo, da je bilo pri padcu ostankov sestreljene rakete poškodovan otrok.

Iranska revolucionarna garda pa je sporočila, da je v odgovor na nočne napade ZDA napadla radarske sisteme in vojaška letala v ameriškem letalskem oporišču Al Udeid v Katarju.

Iran je danes napovedal nadaljevanje napadov v regiji, dokler bodo ZDA izvajale napade na njegovo južno obalo in Hormuško ožino.

Poveljnik letalskih sil iranske revolucionarne garde Madžid Musavi je sporočil, da bodo "s celotnega iranskega ozemlja nadaljevali učinkovite in ciljne napade na sovražnika, dokler se na jug in v Hormuško ožino ne bo vrnil mir", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Centcom je sporočil še, da so ameriški marinci v Omanskem zalivu pregledali naftni tanker v okviru obnovljene pomorske blokade iranskih pristanišč, ki se je začela v torek zvečer.

Po navedbah ameriške vojske so preusmerili tudi tri trgovske ladje, ki naj bi poskušale prebiti blokado.

Ameriška vojska navaja, da je med prejšnjo blokado iranskih pristanišč med 13. aprilom in 18. junijem onesposobila devet plovil ter preusmerila več kot 140 ladij.

Kljub nadaljevanju vojaških operacij Bela hiša vztraja, da je diplomacija še vedno mogoča.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dejala, da je predsednik Trump pripravljen na pogovore z Iranom, vendar bo Teheran odgovarjal za napade na ladijski promet v Hormuški ožini.

"Iran je izrazil željo po dogovoru z Združenimi državami. Pogovarjamo se z njimi, vendar predsednik ne bo dovolil, da bi brez posledic streljali na ladje v ožini," je dejala.

Hormuška ožina, skozi katero potuje približno petina svetovne nafte, pa ostaja zaprta. Iran jo je blokiral kot odgovor na ameriške in izraelske napade.

Teheran je v četrtek sporočil, da je napadel ameriške vojaške baze v Jordaniji, Kuvajtu in Bahrajnu, medtem ko so ZDA izvedle večurno ofenzivo na več ciljev v in ob Hormuški ožini.

Predsednik Trump je Iran znova opozoril, da se mora "primerno obnašati", sicer ga čakajo novi vojaški ukrepi.

Glavni iranski pogajalec Mohammad Bager Galibaf je za državne medije dejal, da Teheran "nima nobenega razloga spoštovati dogovora, ki Iranu ne koristi". Dodal je, da je za nacionalno varnost države ključnega pomena ohranitev iranskega nadzora nad Hormuško ožino.

Trump je v sredo na družbenem omrežju Truth Social pozdravil domnevno izpustitev ameriške državljanke Dene Karari, ki naj bi bila po njegovih besedah neupravičeno pridržana od decembra 2024. Njegov zapis je označil kot "gesto dobre volje" Irana.

Odvetnik Kararijeve Jared Genser je sporočil, da je njegova stranka na poti v ZDA.

Iransko pravosodje pa je v četrtek navedbe zanikalo in sporočilo, da iz iranskih zaporov ni bil izpuščen ali izmenjan noben ameriški zapornik.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je obsodil napade na civilno infrastrukturo ob obnovljenih spopadih med ZDA in Iranom, poroča francoska agencija AFP. Tiskovni predstavnik ZN Farhan Haq je dejal, da so takšni napadi nesprejemljivi.

"Generalni sekretar ostaja globoko zaskrbljen zaradi nadaljnjega vojaškega zaostrovanja med Iranom in ZDA. Posebej ga skrbijo napadi na civilno infrastrukturo v Iranu in drugod po regiji. Takšni napadi so nesprejemljivi," je dejal Haq.

ZDA niso potrdile iranskih navedb, da so med napadi ciljale mostove, prometno infrastrukturo in druge civilne objekte.

Iran je medtem ZN pozval k ukrepanju in ameriške napade označil za vojne zločine. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Said Iravani je v pismu Guterresu in Varnostnemu svetu ZN zapisal, da namerno obstreljevanje civilne infrastrukture pomeni hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava, poroča španska tiskovna agencija EFE.

S tem, ko ne ukrepa, Varnostni svet ZN po njegovih besedah dopušča nadaljnje napade ZDA na iransko suverenost in ozemeljsko celovitost.

Iran je pred tem ZN obvestil o ameriških napadih med 8. in 16. julijem na pokrajine na jugu države, obalna mesta in pristanišča ob Perzijskem zalivu ter Hormuški ožini. Po navedbah iranskih oblasti so ZDA v četrtek že šesto zaporedno noč obstreljevale cilje na jugu države, pri čemer naj bi bili zadeti trije mostovi in odsek železnice v mestu Bandar Abas, kar je povzročilo motnje v prometu.

Dan prej naj bi bil tarča napada tudi objekt v bližini otroške onkološke bolnišnice v Ahvazu, zaradi česar so bolnišnico evakuirali.

Iransko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo od konca junija v ameriških zračnih napadih ubitih najmanj 38 ljudi, med njimi tri ženske in en mladoletnik.

Predstavnik iranske kurdske stranke Komala, ki deluje v Iraku, je za AFP dejal, da je iranski režim ponoči z droni in raketami napadel vojaško oporišče oboroženega krila stranke v bližini mesta Sulejmanija. Poleg devetih mrtvih sta bila v napadu poškodovana še dva člana uporniške skupine.

Nekaj ur kasneje je bilo tarča napada še eno vojaško oporišče v Iraku, ki pripada iranskim kurdskim upornikom, pri čemer sta bili poškodovani še dve osebi. V Erbilu, prestolnici iraškega Kurdistana, pa je t. i. protidžihadistična koalicija pod vodstvom ZDA sestrelila več brezpilotnih letalnikov.

Regionalne iraške oblasti so obsodile napade in poudarile, da "napadi na regijo in stopnjevanje nasilja predstavljajo resno kršitev iraške suverenosti".

Premier iraškega Kurdistana Masrur Barzani pa je zatrdil, da gre za "neutemeljene napade Islamske republike Iran proti Kurdistanu". Ob tem je pozval Iran k prenehanju napadov, regionalne in državne oblasti v Iraku pa k ustreznemu posredovanju.

Brezpilotni letalniki so iraški Kurdistan preletavali že v sredo zvečer, ko so novinarji AFP poročali, da so jih prestregli sistemi zračne obrambe blizu konzulata ZDA, ki je bil večkrat tarča iranskih napadov. Odgovornosti za napade doslej sicer še ni prevzela nobena skupina.

Današnji napadi so po poročanju AFP najobsežnejši, odkar so v iraškem Kurdistanu dosegli mirovni sporazum in povečini tudi evakuirali vojaška oporišča.

Med vojno na Bližnjem vzhodu je bil iraški Kurdistan, kjer med drugim delujejo naftne družbe v lasti podjetij iz ZDA, ena glavnih tarč napadov Irana in oboroženih skupin v Iraku, ki podpirajo Iran.