'Tarča so bili mostovi, železniška postaja in letališče'

Ameriško osrednje poveljstvo je sporočilo, da je bil namen najnovejših napadov "dodatno oslabiti iranske vojaške zmogljivosti". Ob tem je potrdilo tudi, da so ameriške sile v okviru pomorske blokade Hormuške ožine prestregle in pregledale eno plovilo.

Iranski državni mediji medtem poročajo o občutni zaostritvi spopadov. Po njihovih navedbah naj bi ZDA prvič napadle tudi civilno infrastrukturo, med drugim več mostov, železniško postajo in letališče.

BBC je neodvisno potrdil napad na enega od mostov zahodno od Bandar Abasa v provinci Hormozgan. Za navedbe o drugih civilnih ciljih za zdaj ni neodvisne potrditve. Bela hiša in Centcom se na poročanje o domnevnih napadih na civilno infrastrukturo za zdaj nista odzvala.

Ameriški izstrelki so zadeli tudi območja v bližini otoka Kešm ob Hormuški ožini ter okolico Bandar Abasa in Bušerja, kjer stoji iranska jedrska elektrarna.

Centcom je v svojem sporočilu navedel, da je napadel "več deset iranskih vojaških ciljev", med njimi obalne nadzorne in protizračne položaje, vojaško logistično infrastrukturo ter pomorske zmogljivosti. Mostov med tarčami ni omenil.

Ameriški predsednik Donald Trump je že v začetku tedna zagrozil, da bodo ZDA napadle iranske mostove in elektrarne, če se Teheran ne vrne za pogajalsko mizo.

Po podobnih Trumpovih izjavah aprila je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk opozoril, da je namerno napadanje civilistov in civilne infrastrukture vojni zločin. Tudi Ženevske konvencije iz leta 1949 prepovedujejo napade na objekte, ki so ključni za civilno prebivalstvo.

Iran trdi, da je v odgovor napadel ameriško vojaško infrastrukturo v Kuvajtu in Bahrajnu, potem ko je Washington po njegovih navedbah napadel letališče Iranshahr, železniško postajo v Bandar Khamirju in pet mostov v Bandar Abasu.

Iranska državna tiskovna agencija IRNA poroča, da je bilo v ameriških napadih ubitih sedem ljudi.

Centcom je sporočil še, da so ameriški marinci v Omanskem zalivu pregledali naftni tanker v okviru obnovljene pomorske blokade iranskih pristanišč, ki se je začela v torek zvečer.

Po navedbah ameriške vojske so preusmerili tudi tri trgovske ladje, ki naj bi poskušale prebiti blokado.

Ameriška vojska navaja, da je med prejšnjo blokado iranskih pristanišč med 13. aprilom in 18. junijem onesposobila devet plovil ter preusmerila več kot 140 ladij.

Kljub nadaljevanju vojaških operacij Bela hiša vztraja, da je diplomacija še vedno mogoča.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dejala, da je predsednik Trump pripravljen na pogovore z Iranom, vendar bo Teheran odgovarjal za napade na ladijski promet v Hormuški ožini.

"Iran je izrazil željo po dogovoru z Združenimi državami. Pogovarjamo se z njimi, vendar predsednik ne bo dovolil, da bi brez posledic streljali na ladje v ožini," je dejala.

Hormuška ožina, skozi katero potuje približno petina svetovne nafte, pa ostaja zaprta. Iran jo je blokiral kot odgovor na ameriške in izraelske napade.

Teheran je v četrtek sporočil, da je napadel ameriške vojaške baze v Jordaniji, Kuvajtu in Bahrajnu, medtem ko so ZDA izvedle večurno ofenzivo na več ciljev v in ob Hormuški ožini.

Predsednik Trump je Iran znova opozoril, da se mora "primerno obnašati", sicer ga čakajo novi vojaški ukrepi.

Glavni iranski pogajalec Mohammad Bager Galibaf je za državne medije dejal, da Teheran "nima nobenega razloga spoštovati dogovora, ki Iranu ne koristi". Dodal je, da je za nacionalno varnost države ključnega pomena ohranitev iranskega nadzora nad Hormuško ožino.

Trump je v sredo na družbenem omrežju Truth Social pozdravil domnevno izpustitev ameriške državljanke Dene Karari, ki naj bi bila po njegovih besedah neupravičeno pridržana od decembra 2024. Njegov zapis je označil kot "gesto dobre volje" Irana.

Odvetnik Kararijeve Jared Genser je sporočil, da je njegova stranka na poti v ZDA.

Iransko pravosodje pa je v četrtek navedbe zanikalo in sporočilo, da iz iranskih zaporov ni bil izpuščen ali izmenjan noben ameriški zapornik.