Iran uvedel sankcije tudi evroposlancu Milanu Zveru

"Lahko rečem zgolj, da Evropska unija zavrača te sankcije, saj se zdi, da so povsem politično motivirane, medtem ko imajo sankcije EU pravno podlago in temeljijo na jasnih dokazih o kršitvah človekovih pravic v Iranu," je za STA povedal tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella, Peter Stano. 

 Sankcije jih ne skrbijo, je poudaril, skrbi pa jih usoda mladih Irancev, ki zahtevajo svobodo izražanja in spoštovanje s strani oblasti, zato je iranske oblasti pozval, da zagotovijo temeljne svoboščine prebivalcev in se ne osredotočajo na politično maščevanje in protiukrepe.

Sankcije je obsodila tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. "V imenu Evropskega parlamenta ostro obsojam odločitev iranskega režima, da uvede sankcije proti članom Evropskega parlamenta, novinarjem in zagovornikom človekovih pravic," je povedala.

Iranske ženske imajo po njenih besedah pravico do protestiranja, njihova življenja in svoboda pa so nedotakljiva. "V imenu Evropskega parlamenta vsem zagotavljam, da se ne bomo nehali boriti za te temeljne vrednote," je še poudarila Metsola.

Zver po uvedbi iranskih sankcij za bolj konkretne ukrepe EU proti Teheranu

Iran je v sredo uvedel sankcije proti osmim institucijam in 12 posameznikom iz Evropske unije, tudi neformalni skupini Evropskega parlamenta, imenovani Prijatelji svobodnega Irana. Slovenski evroposlanec Milan Zver je eden od dveh vodij te skupine. Od petih drugih poslancev, ki so jih doletele sankcije, sta dva člana politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), tako kot Zver, trije pa so člani Evropskih konservativcev in reformistov (ECR).

"To me ne bo ustavilo pri obsojanju nasilja nad iranskim narodom. Evropska unija mora proti iranskemu režimu voditi strožjo politiko in zahtevati spoštovanje človekovih pravic in zaustavitev usmrtitev političnih zapornikov," je še poudaril v odzivu. Iranski režim je ob tem pozval, naj preneha z nasiljem nad svojim ljudstvom in snovanjem terorističnih akcij v tujini.

"Sankcije, ki so bile sprejete, so dokaj blage. Naslednji paket sankcij bo zagotovo prišel, ta pa bo moral biti nekoliko konkretnejši," je Zver povedal v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju. Po njegovih besedah bi moral vključevati tudi gospodarske sankcije.

Pojasnil je, da je v preteklosti že večkrat pisal visokemu zunanjepolitičnemu predstavniku EU Josepu Borrellu in tudi predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsola, saj se mu evropska politika do Irana ni zdela prava.

"Morali bi biti veliko bolj konsistentni in slediti ZDA že pred šestimi oziroma sedmimi leti, ko je prvič prišlo do konflikta med iranskimi oblastmi in ameriško administracijo," je povedal sopredsedujoči neformalni skupini Evropskega parlamenta, imenovani Prijatelji svobodnega Irana.

Iran je tako po njegovih besedah dobil na stotine milijard dolarjev sproščenih sredstev na svetovnih finančnih trgih in vprašanje je, kako jih uporablja. Zadnja leta je postal regionalna vojaška sila, ki pomaga na primer tudi zdaj Rusiji v njeni agresiji na Ukrajino. Poleg tega ima rakete srednjega dosega, ki lahko dosežejo tudi Evropsko unijo, izjemno močno revolucionarno gardo in močno obveščevalno službo, ki dokaj intenzivno deluje tudi po Evropi, je še povedal evropski poslanec.

Od Evropskega parlamenta in tudi drugih institucij EU pričakuje, da se bodo odzvale na uvedbo sankcij iranskega režima proti njemu in še petim drugim evropskim poslancem. Dobro pa bi bilo, da bi se odzvali tudi slovenski ministrstvi za zunanje in notranje zadeve, je dejal.

Predlagal bo, da o tem razpravlja zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta, katerega član je tudi sam, oziroma parlament na plenarnem zasedanju.

Da je na seznamu 12 posameznikov iz EU, proti katerim je Teheran v sredo uvedel sankcije, ga je sicer nekoliko presenetilo. To, da naj bi podpiral terorizem je namreč "skregano z zdravo pametjo", je dejal.

Že več kot deset let sicer sodeluje v skupini Prijatelji svobodnega Irana, ki pomaga iranskemu opozicijskemu gibanju Svobodni Iran (Free Iran), da pove svojo plat resnice o tem, kaj se dogaja v Iranu. Bolj intenzivno so sodelovali pred tremi leti ob prvem valu protestov, pa tudi v zadnjem mesecu, ko so izbruhnili protesti po smrti 22-letne Mahse Amini v policijskem pridržanju.

"Tukaj gre za drastične kršitve človekovih pravic in jaz mislim, da sem na pravi strani zgodovine tudi v tej zgodbi," je poudaril Zver.

Kot je razvidno s spletne strani iranskega zunanjega ministrstva v angleščini, je Teheran sankcije uvedel "zaradi njihove podpore terorističnim skupinam, vzpodbujanja nasilja ter povzročanja nemirov, nasilja in terorističnih dejanj v Iranu".

Sankcije vključujejo prepoved izdajanja vizumov in vstopa sankcioniranih posameznikov v Iran ter zaseg njihove lastnine na ozemlju pod jurisdikcijo iranskih oblasti.

Kot so še pojasnili, gre za odgovor na sankcije, ki jih je EU proti Iranu uvedla 17. oktobra zaradi smrti 22-letne Mahse Amini v policijskem pridržanju in nasilnega zatiranja množičnih protestov, ki potekajo od njene smrti sredi septembra.

Sankcije je EU uvedla proti 11 posameznikom in štirim pravnim osebam, tudi iranski moralni policiji. Zamrznili so jim premoženje v EU in prepovedali potovanje v unijo. EU je kasneje sprejela sankcije proti Iranu tudi zaradi dobave dronov Rusiji, s katerimi napada cilje v Ukrajini.